Jedro

Prvostopenjsko sodišče je kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke.

Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da se je pri svoji odločitvi oprlo na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter Zakona o socialnem varstvu (ZSV), češ da Zakon o sodnih taksah (ZST-1) nanju ne napotuje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke (glej: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 74, 75). In ker je ugotovilo, da mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 1.668,40 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, ki je merilo za domnevo, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, pa 453,60 EUR (2 x 226,80 EUR), pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka (višina takse je 622,28 EUR) in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.

5. Tožena stranka tudi ni konkretizirala svojih trditev, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V predlogu je le pavšalno trdila, da je sicer zaposlena, vendar skrbi za zakonskega partnerja, ki je odvisen od njenih prihodkov, ter da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

6. Po določbi 2. odst. 12. čl. ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Le če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri in v ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Morebitno spremembo premoženjskega stanja, ki je nastopila do trenutka vložitve predloga, pa je dolžna stranka sama pojasniti. Tega pa tožena stranka ni storila. Zato pritožbeni očitki v tej smeri niso utemeljeni.

7. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

8. Prvostopenjsko sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).