Jedro

Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo kot nesposobnega za obravnavanje, ker upnik ni dopolnil predloga, tako kot mu je bilo naloženo s sklepom sodišča z dne 7.10.1998, torej, da natančno opredeli višino dolžničinega solastninskega deleža na nepremičnini, vpisani pri vl. št. X k.o. Y v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 ZPP in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča vsaj preuranjena, saj bi moralo ravnati v skladu s podanim upnikovim predlogom z dne 27.10.1998, s katerim je odgovoril na poziv sodišča o konkretizaciji deleža dolžnice na sporni nepremičnini.

Sodišče ni upoštevalo namena zakonodajalca, ko je dopustil tudi izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper fizične osebe in pri tem ni izrecno prepovedal oziroma izvzel ali omejil dovolitev izvršbe na rubež, cenitev in prodajo nepremičnine, ki je v skupni lasti. Zato je mnenje upnika, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izvršbo, saj bi moralo predlagano izvršbo dovoliti v višini, ki ustreza deležu dolžnice na skupni lastnini. Dolžnica je namreč vpisana kot imetnica pravice uporabe sporne nepremičnine in v skladu z zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini je postala tudi lastnica na tej nepremičnini. Sodišče bi torej moralo izvršilni postopek prekiniti in ga nadaljevati šele po pravnomčnosti sklepa o vpisu, v konkretnem primeru deleža dolžnice na skupni lastnini, kot to določata 5. in 6. odstavek 168. člena ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v svoji pritožbi sicer zatrjuje, da je dolžnica skupna lastnica nepremičnine, ki je vpisana v vl. št. X k.o. Y, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo skupne lastnine ni z ničemer izkazano.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. X k.o. Y, ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo, namreč kaj takega ne izhaja. V C listu je vpisano le, da se vknjiži pravica uporabe parc. št. Z v korist in na ime K.I. in B.F.. Ali gre za skupno lastnino ali ne, iz tega izpiska ni razvidno in bo moralo sodišče prve stopnje to šele ugotavljati, ko bo odločalo o predlogu za izvršbo. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v 18. členu določa, da v primerih in pod pogoji, ki jih določa, ima lahko več oseb na stvari skupno lastnino.

Da ima več oseb na stvari skupno lastnino, mora biti torej določeno z zakonom in na primer posamezni primeri skupne lastnine so določeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v Zakonu o dedovanju in še v nekaterih drugih, vendar pa iz zemljiškoknjižnega izpiska oziroma iz navedb upnika ni razvidno, ali gre pri K.I. in B.F. za zakonsko zvezo, ali pa sta morda dediča, ali pa morda sta skupna lastnika na podlagi kakega drugega zakona. Vsekakor bo to treba ugotoviti, in v primeru, da ne gre za skupne lastnike bo treba uporabiti določbo 13. člena ZTLR, po kateri ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni del). Če pa solastniški deleži niso določeni se domneva, da so enaki. Vprašanje skupne lastnine ali solastnine torej ni rešeno in zato je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.