Jedro

Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj naslovljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 6.808,28 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2002 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije.

4. To vlogo je Vrhovno sodišče odstopilo sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, z navodilom, naj jo obravnava kot revizijo. Prvostopenjsko sodišče jo je nato vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. V primerih, ko je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 - v nadaljevanju ZPP-D), tj. pred 1. oktobrom 2008, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih (drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Obravnavani primer je prav tak.

7. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), veljaven pred uveljavitvijo ZPP-D, ni poznal instituta dopuščene revizije, zato je Vrhovno sodišče upoštevalo tožničin predlog za dopustitev revizije kot revizijo. Ker je treba to vložiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, je Vrhovno sodišče toženčevo vlogo poslalo temu sodišču v preizkus obstoja procesnih predpostavk in dolžno vročitev (373. do 375. člen ZPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP je treba revizijo vložiti v roku tridesetih dni od dneva vročitve prepisa pravnomočne sodbe. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, ali njegovi očitni pomoti (šesti odstavek 112. člena ZPP). Te določbe zakona za toženca ni mogoče uporabiti.

9. Izpodbijana sodba je bila tožencu vročena dne 12. septembra 2008, in sicer osebno, ker zaradi smrti odvetnice, ki ga je do tedaj zastopala, v času, ko se je vročitev opravljala, ni imel pooblaščenca. Toženec je nato 26. dan zakonskega roka za vložitev revizije (8. oktobra 2008) za zastopanje na revizijski stopnji pooblastil novega odvetnika. Ta je, četudi je bila prvostopenjska sodba izdana že 11. junija 2007 (gl. drugi odstavek 130. člena ZPP-D), zadnji dan 30-dnevnega roka na Vrhovno sodišče vložil ''predlog za dopustitev revizije''. Ta po vsebini revizija je na prvostopenjsko sodišče prispela 15. oktobra 2008, tj. 33 dan po vročitvi izpodbijane sodbe.

10. Vrhovno sodišče je v podobnih zadevah že večkrat zavzelo stališče, da okoliščina, da je vlogo poslal strankin pooblaščenec, ki je odvetnik, sama po sebi ne izključuje presoje, da je vložitev pri nepristojnem sodišču treba pripisati očitni pomoti. Ne glede na to pa skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj naslovljena.(1)

11. Ker zakonske domneve iz šestega odstavka 112. člena ZPP (nevednost ali očitna pomota vložnika) torej ni mogoče uporabiti, je Vrhovno sodišče revizijo kot prepozno zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj npr. zadeve II Ips 73/2009, II Ips 511/2009 in II Ips 152/2010.