Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno laično pritožbo vložil dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da je v ugovoru v celoti izpodbijal svoj dolg in sicer v delu, ko je navedel, da je telefonska številka, ki je predmet spora, le začasno izklopljena, glede na to, da je dolgovani znesek nastal zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja. Te navedbe sedaj v pritožbi ponovno poudarja in meni, da mu kot naročniku ni bilo omogočeno, da bi telefonsko številko ponovno aktiviral in redno plačeval mesečne stroške. Še enkrat v celoti izpodbija očitani dolg.

V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval dolžnikovim navedbam in poudaril, da dolžnik ni zaprosil za začasno prekinitev naročniškega razmerja, ampak je bila njegova telefonska številka zaradi neplačevanja računov izklopljena iz omrežja. Dolžnik pa v roku, ki mu je bil postavljen ni poravnal vseh računov, niti ni zahteval ponovnega vklopa telefonske številke.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti v skladu z II. odstavkom 53. člena v zvezi s I. odstavkom 61. člena ZIZ obrazložen. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v ugovoru navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (II. odstavek 61. člena ZIZ). V primeru, ko ugovor dolžnika ni obrazložen, ga sodišče s sklepom zavrne (V. odstavek 62. člena ZIZ).

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor z dne 3. 1. 2007 neobrazložen. Da bi lahko njegov ugovor štelo za obrazložen bi namreč dolžnik v njem moral navesti pravno upoštevna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnične, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka, in zanje tudi predlagati dokaze. Dolžnik, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, sploh ni nasprotoval terjatvi, ki jo upnik izterjuje v tem izvršilnem postopku, ampak je zgolj zatrjeval, da gre le za začasen izklop njegove mobilne telefonske številke iz omrežja upnika. To dejstvo pa ni take narave, da bi, v kolikor bi se izkazalo za resnično, pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka. Že iz pogodbe o sklenitvi naročniškega razmerja z dne 10. 11. 2005 (priloga A5 spisa), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo, namreč izhaja, da je ponovna priključitev v omrežje možna le po predhodni poravnavi vseh zapadlih in tekočih obveznosti naročnika. Svojo odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora iz razloga, ker ni obrazložen, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno oprlo na zgoraj citirano določbo V. odstavka 62. člena ZIZ.

Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških dolžnika je odpadel, ker jih v pritožbi ni priglasil. Upnikov odgovor na pritožbo pa v tej pritožbeni zadevi ni bil potreben, zato mora sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 155. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).