Jedro

Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta zapadli (311. člen OZ). V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP). Izrek izpodbijane sodbe takšne odločbe o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, ne vsebuje.

Sodišče prve stopnje je (čeprav je, kot bi bilo razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pobotni ugovor presojalo po vsebini) zmotno štelo, da v pobot uveljavljana terjatev toženke ne izpolnjuje materialno pravnih predpostavk za pobot, ker toženka ni precizirala njene dospelosti. Iz navedb toženke namreč jasno izhaja, da je terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, dospela.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožnici plačati znesek 5.853,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2014 do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno razsodilo, da pobotni ugovor toženke ni utemeljen, pri čemer je upoštevalo le navedbe tožnice in njeno izpoved. Toženka je v svojih navedbah pojasnila razloge za vložitev kazenske ovadbe zoper tožnico šele po vložitvi tožbe v tem sporu, bila je prepričana, da so obveznosti med pravdnima strankama poravnane in da tožnica odpravnine ne bo zahtevala. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Pobotni ugovor toženke je utemeljen, obstoj kaznivega dejanja tožnice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o odškodninski odgovornosti tožnice in zastaranju odškodninske terjatve toženke. Ker sodišče prve stopnje kaznivega dejanja tožnice ni ugotavljalo, je bila toženki kršena pravica do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo predloženih obračunov prikrajšanja toženke, če je štelo, da trditve niso zadostne, bi jo bilo dolžno pozvati na dopolnitev trditvene podlage v okviru materialnega procesnega vodstva. Toženka je navedla vsa dejstva za odločanje o pobotnem ugovoru, ponudila je dokaze za ugotovitev teh dejstev. Sodišče prve stopnje je protispisno štelo, da toženka ni specificirala dospelosti v pobot uveljavljene terjatve in da je pobotni ugovor presplošen. Sodišče prve stopnje se do navedb toženke, s katerimi je utemeljila pobotni ugovor, sploh ni opredelilo. Poseglo je v toženkino pravico do izjave v postopku. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je po spremembi oziroma delnem umiku tožbe odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine v znesku 5.853,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2014 do plačila. Toženka je v drugi pripravljalni vlogi podala pobotni ugovor, in sicer je navedla, da ga podaja zaradi preveč izplačane plače tožnici v znesku 23.058,23 EUR. Pobotni ugovor je utemeljila, med drugim, s sklicevanjem na s strani tožnice povzročeno škodo, ker je neutemeljeno zvišala plače tako sebi kot ostalim delavcem toženke, sama je v obdobju od 1. 1. 2007 do 18. 1. 2018 prejela višjo plačo v skupnem znesku 23.058,23 EUR. Sodišče prve stopnje se je do utemeljenosti pobotnega ugovora opredelilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, v izreku izpodbijane sodbe pa o njem ni odločilo.

6. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, podano je nasprotje med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo.

7. Kot že navedeno, je toženka kot obrambno sredstvo uveljavljala v pobot terjatev zoper tožnico v znesku 23.058,23 EUR.

8. Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika – OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.). V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP). Izrek izpodbijane sodbe takšne odločbe o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, ne vsebuje.

9. Sodišče prve stopnje je (čeprav je, kot bi bilo razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pobotni ugovor presojalo po vsebini) zmotno štelo, da v pobot uveljavljana terjatev toženke ne izpolnjuje materialno pravnih predpostavk za pobot, ker toženka ni precizirala njene dospelosti. Iz navedb toženke namreč jasno izhaja, da je terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, dospela (navedbe, da je tožnica v obdobju od 1. 1. 2007 do 18. 1. 2018 prejela višjo plačo v skupnem znesku 23.058,23 EUR; v tej višini od tožnice uveljavlja odškodnino).

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ugodilo pritožbi toženke, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odpravi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in razsodi o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice za plačilo odpravnine v znesku 5.853,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2014 do plačila kot tudi pobotnega ugovora toženke v znesku 23.058,23 EUR, vendar le do višine s tožbo uveljavljane terjatve.

11. Pritožbeno sodišče ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti, razveljavitev izpodbijane sodbe pa glede na dosedanji potek postopka ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.