Jedro

Tretji lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe samo v primeru, če je v teku izvršilni postopek in je s sklepom napoten na pravdo. Ti dve okoliščini pomenita procesno predpostavko za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba, razen v odločitvi o pravdnih stroških, razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je izvršba na 1/2 nepremičnin, vl. št. 726 k.o. ... nedopustna in v zvezi s tem tudi izdaja začasne odredbe Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Rp 330/94 z dne 28.2.1995, ki se nanaša na 1/2 teh nepremičnin v zavarovanje terjatve tožene stranke. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 166.790,50 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stališče sodišča prve stopnje, da je bil eventuelni dolg tožničinega moža V. P. porabljen za potrebe družine, zaradi česar za njegovo poplačilo z vsem svojim premoženjem odgovarja tudi tožnica, nima podlage v izvedenih dokazih in sploh to ni bilo predmet pravde. Stališče sodišča prve stopnje je celo v nasprotju z izvedenimi dokazi in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po čl. 339/2 tč. 14 ZPP. Tožnica je postala lastnica skupnega premoženja, nastalega v času trajanja zakonske zveze do 1/2 na podlagi samega zakona in ne s pravnim poslom. Napačna je ugotovitev prvega sodišča, da je bilo blago tožene stranke uporabljeno za zidavo prizidka, saj je v dobavnicah navedeno, kdo je blago prevzel in nihče od prevzemnikov ni vlagal v gradnjo prizidka.

Gradnja prizidka se je začela leta 1990 in bila zaključena do leta 1994, manjko pri toženi stranki pa je bil ugotovljen pri izredni inventuri dne 14.5.1994. Ugotovitev, da je bilo blago tožene stranke porabljeno za izgradnjo prizidka, je nedokazana. Na kakšen način naj bi tožničin mož blago tožene stranke uporabil za potrebe družine, pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja. Napačno je uporabljena tudi določba čl. 56/2 ZZZDR, saj iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi se pokrivale tekoče potrebe družine.

Pritožba je deloma utemeljena.

Tretji, kot je v konkretnem primeru tožnica, lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe, če je v teku izvršilni postopek in če je bil na pravdo napoten s sklepom izvršilnega sodišča (čl. 57 ZIP). Navedena vrsta tožbe je torej predvidena s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko vloži. Uvedeni izvršilni postopek in napotitveni sklep izvršilnega sodišča sta procesni prepdostavki, ki morata biti izpolnjeni, da je obravnavana tožba dopustna (glej načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča I/95, stran 6).

Ker je tožnica vložila tožbo mimo navedenih pogojev, saj iz trditev in iz spisa ne izhaja, da je v teku izvršilni postopek in da je bila napotena na pravdo, je bilo pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo, razen glede odločitve o pravdnih stroških, razveljaviti in tožbo kot nedopustno zavreči (čl. 351 ZPP).