Jedro

Zmotno je stališče, da je kot merilo doseženega uspeha v sporu potrebno upoštevati delež, s katerim je sodišče prve stopnje ovrednotilo prispevek vsake od strank k nastanku škode. Uspeh strank v sporu se ugotavlja glede na to, s kakšnim deležem so stranke v sporu uspele. Ker je tožnica postavila denarni zahtevek, se uspeh strank ocenjuje glede na višino dosojenega zneska.

V delovnih sporih se dosledno uveljavilo načelo, da se stroški odmerjajo glede na uspeh, ob upoštevanju vtoževanega in dosojenega zneska, torej po metodi proporcionalnega kriterija s pobotanjem.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek 2.936,33 EUR zniža na znesek 2.594,40 EUR in znesek 303,84 EUR na znesek 162,24 EUR.

Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 31,60 EUR, vse v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da je dolžna prvo toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 2.936,33 EUR, drugo toženi stranki pa v znesku 303,84 EUR, vse v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper navedeni sklep o stroških postopka se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da se je tožba tožnice nanašala na povračilo nepremoženjske škode kot posledice poškodbe pri delu tožnice. Obe toženi stranki sta prvenstveno nasprotovali temelju tožbenega zahtevka ter je posledično temu pretežni del dokaznega postopka na prvi stopnji predstavljalo ugotavljanje dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na temelj tožbenega zahtevka tožnice. Tožnica je v tej pravdni zadevi uspela v celoti (100 %) glede temelja tožbenega zahtevka, ter je to okoliščino potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v tej pravdni zadevi, v povezavi z določanjem višine in obračuna pravdnih stroškov. Po uveljavljeni sodni praksi se glede temelja upošteva v deležu 50 %, uspeh glede višine tožbenega zahtevka se upošteva v deležu 50 %. Tožnica je tudi glede višine tožbenega zahtevka deloma uspela v tej pravdi, kar je potrebno upoštevati pri končnem izračunu celotnega uspeha v tej pravdni zadevi za vsako od strank v postopku. Sodišče je tako napačno določilo in ugotovilo delež uspeha posameznih pravdnih strank v tej odškodninski zadevi ter posledično temu izdalo napačen izpodbijani sklep. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki ji je nastala zaradi poškodbe na delu v višini 4.600,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v predmetnem sporu s sodbo z dne 22. 6. 2012 tožnici prisodilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR in jo solidarno naložilo v plačilo toženima strankama, zavrnilo pa je višji zahtevek v višini 2.600,00 EUR. Na podlagi vloženih pritožb obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje s sodbo opr. št. Pdp 923/2012 z dne 21. 3. 2013 spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je prisojeno odškodnino znižalo na znesek 350,00 EUR, višji tožbeni zahtevek za znesek 4.250,00 EUR pa zavrnilo.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je kot merilo doseženega uspeha v sporu potrebno upoštevati delež, s katerim je sodišče prve stopnje ovrednotilo prispevek vsake od strank k nastanku škode. Uspeh strank v sporu se ugotavlja glede na to, s kakšnim deležem so stranke v sporu uspele. Ker je tožnica postavila denarni zahtevek, se uspeh strank ocenjuje glede na višino dosojenega zneska. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem tožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo uspeh ovrednotiti ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa bi bil nato rezultat aritmetične sredine obeh odstotkov. Res je sicer, da je takšna praksa nekaterih sodišč splošne pristojnosti, vendar se je v delovnih sporih dosledno uveljavilo načelo, da se stroški odmerjajo glede na uspeh, ob upoštevanju vtoževanega in dosojenega zneska, torej po metodi proporcionalnega kriterija s pobotanjem.

Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko delnega uspeha v pravdi tožeče stranke pri končnem izračunu celotnega uspeha v tej pravdni zadevi ni upoštevalo in ga tudi ni pobotalo s stroški toženih strank. Glede na načelo odgovornosti za uspeh, kot je določeno v 2. odstavku 154. člena ZPP, je potrebno upoštevati v odstotkih ovrednoten delež uspeha vsake od strank in vsaki od njiju priznati pravico do povračila stroškov postopka v sorazmerju s tem deležem, nato pa po medsebojnem pobotanju plačilo razlike naložiti stranki, katere odmerjeni stroški so bili manjši. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo uspeh tožeče stranke v višini 7,61 %, posledično pa je uspeh toženih strank v višini 92,39 %. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne stroške postopka prvo tožene stranke v skupni višini 2.936,33 EUR in drugo tožene stranke v višini 303,84 EUR. Upoštevajoč uspeh prvo tožene stranke (92,39 %) znašajo stroški v višini 2.712,87 EUR in drugo tožene stranke ob upoštevanju uspeha v pravdi (92,39 %) v višini 280,71 EUR. Pritožbeno sodišče je odmerilo potrebne stroške tožnice iz stroškovnika z dne 22. 6. 2012 in priznalo naslednje stroške: za vloženo tožbo (400 točk), pripravljalno vlogo z dne 19. 2. 2008 (250 točk), prvi narok za glavno obravnavo z dne 29. 9. 2009 (400 točk), narok za glavno obravnavo z dne 20. 4. 2010 (200 točk), pripravljalno vlogo z dne 28. 4. 2010 (250 točk), narok za glavno obravnavo z dne 11. 6. 2010 (200 točk), pripravljalno vlogo z dne 30. 12. 2010 (250 točk), pripravljalno vlogo z dne 17. 1. 2011 (250 točk), pripravljalno vlogo z dne 7. 4. 2011 (250 točk), narok za glavno obravnavo z dne 22. 11. 2011 (200 točk), pripravljalno vlogo z dne 10. 4. 2012 (250 točk), narok za glavno obravnavo z dne 22. 6. 2012 (200 točk). Sodišče je tako priznalo tožnici skupno 3100 točk, kar ob vrednosti točke 0,459, 2 % materialnih stroških ter 20 % DDV skupaj znaša 1.741,63 EUR. Ob upoštevanju sodne takse za tožbo (72,00 EUR) in predujmov za izvedenca (700,00 EUR in 600,00 EUR), je sodišče tožnici skupno priznalo stroške v višini 3.113,63 EUR. Upoštevajoč uspeh tožnice v sporu (7,61 %) je upravičena do povrnitve stroškov glede na dosežen uspeh v višini 236,95 EUR. Po medsebojnem pobotanju stroškov tožnice s stroški prvo in drugo tožene stranke, je tožnica dolžna prvo toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.594,40 EUR in drugo toženi stranki v višini 162,24 EUR, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženima strankama znižalo za prvo toženo stranko iz zneska 2.936,33 EUR na znesek 2.594,40 EUR in za drugo toženo stranko iz zneska 303,84 EUR na znesek 162,24 EUR.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Potrebni stroški tožeče stranke so: sestava pritožbe (375 točk – po 1. točki tar. št. 21), 2 % materialni stroški in 20 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459, znaša v višini 210,68 EUR. Upoštevajoč uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku, ki znaša v višini 15 %, je tožeča stranka tako upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 31,60 EUR.