Jedro

Po Splošnih pogojih AO-plus zavarovanja je upravičenec do odškodnine oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. To pomeni, da je za nastop zavarovalnega primera treba presoditi, ali se je zgodila prometna nesreča (ne pa ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila).

Ker vozilo v tem primeru ni bilo uporabljeno v prometu, pač pa na dvorišču (zasebni površini), obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se pravnomočna sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene stroške prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka v skupnem znesku 1.931,19 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 5.600,00 EUR z obrestmi ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 5.600,00 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 10.000,00 EUR(1). Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V preostalem delu je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 (v nadaljevanju Splošni pogoji AO-plus) v spornih določbah jasni in nedvoumni, zato v obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da je bil tožnik kot voznik udeležen v prometni nesreči. Po 58. in 81. točki prvega odstavka 19. člena v času nesreče veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP) je voznik oseba, ki na cesti vozi vozilo; prometna nesreča pa je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo. Ne sprejema stališča pritožbenega sodišča, da je vozilo, ko motorni pogon še deluje, v uporabi, in da je uporabnika, ki izstopi, da bi odprl garažna vrata, še vedno šteti za voznika (pri čemer opozarja, da prvostopenjsko sodišče okoliščin, ali je bil motor avtomobila v času škodnega dogodka v pogonu ali ne, sploh ni ugotavljalo). Meni, da zasebnih površin (dvorišče stanovanjske hiše) ni mogoče enačiti z javnimi površinami. Podrejeno se zavzema za znižanje odškodnine iz naslova telesnih bolečin. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili prostovoljno zavarovanje po Splošnih pogojih AO-plus. Do nezgode je prišlo, ko se je tožnik z vozilom pripeljal domov, ustavil vozilo, izstopil in šel odpirat garažna vrata, medtem pa se je vozilo začelo premikati navzdol proti garaži in ga poškodovalo. Tožnik je vozilo poskušal s silo rok in telesom zadržati.

7. V 1. členu Splošnih pogojev AO-plus je določeno, da se zavarovalnica zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. Upravičenec pa je oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. 8. Materialnopravno pravilna je revidentkina interpretacija splošnih pogojev, da tožbeni zahtevek na podlagi AO-plus zavarovanja ni utemeljen. Splošni pogoji AO-plus zavarovanja torej kot upravičenca do odškodnine določajo osebo, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. To pomeni, da je za nastop zavarovalnega primera treba presoditi, ali se je zgodila prometna nesreča (ne pa ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila kot sta materialnopravno zmotni stališči sodišč prve in druge stopnje). V prvem odstavku 19. člena ZVCP je določeno, da je prometna nesreča nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda. Brez posebnih razlagalnih naporov je jasno, kakšen je smisel in pomen pridevnika "prometni/a". Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje, torej niso kakršnekoli in katerekoli (poljedelske, delovne, lovske), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v cestnem prometu. Ker vozilo v tem primeru ni bilo uporabljeno v prometu, pač pa na dvorišču (zasebni površini), obravnavanega dogodka ni bilo mogoče šteti za prometno nesrečo(2).

9. Ker je sodišče druge stopnje zmotno interpretiralo Splošne pogoje AO-plus, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in pravnomočno sodbo ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.

10. Ker je bila revizija uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje uspela 100 %. Revizijsko sodišče je upoštevalo odmero stroškov pravdnega postopka, priznano s strani sodišča prve stopnje, in sedaj spremenjeni uspeh v postopku. Ob upoštevanju te okoliščine mora tožnik toženki povrniti 813,42 EUR prvostopenjskih stroškov. V pritožbenem postopku je toženka uspela 100 %. V zvezi s pritožbo so ji priznani stroški za sestavo pritožbe v višini 625 točk, 2 % materialni stroški, 20 % DDV in sodna taksa (147,78 EUR), kar znaša skupaj 497,77 EUR. Toženka je tudi z revizijo uspela 100 %. V zvezi z revizijo so ji priznani stroški za sestavo revizije v višini 750 točk, 2 % materialni stroški, 20 % DDV in sodna taksa (200,00 EUR), kar znaša skupaj 620,00 EUR. V izreku te odločbe navedeni znesek 1.931,19 EUR, ki ga mora tožnik povrniti toženki, je vsota toženki priznanih stroškov prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka.

Op. št. (1): Zvišalo je odškodnino za telesne bolečine in za duševen bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Op. št. (2): Primerjaj zadevo II Ips 319/2007.