Jedro

Z inšpekcijskim nadzorom je bilo ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem slednja tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik namreč v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom), temveč le vlagatelj pobude.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki ga je vodila zoper zavezanca A. d.o.o., ustavila in odločila, da v tem postopku posebni stroški niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je organ prejel prijavo, v kateri je prijavitelj navedel, da je bil iz družbe B. d.o.o. po vsej verjetnosti brez ustreznih soglasij odtujen list, na katerem naj bi bili navedeni imena in priimki pacientk, katerih odvzeti vzorci krvi naj bi bili s strani Č. d.o.o. - sedaj tožeče stranke, poslani v analizo družbi C. na Kitajsko, izpis s temi osebnimi podatki pa naj bi pridobil zavezanec kot njej konkurenčna družba. Zato je organ pri podjetju Č. d.o.o., kot tudi pri A. d.o.o., izvedel inšpekcijski pregled. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je ugotovil, da ne gre za dokument, ki bi ga ustvarilo podjetje Č. d.o.o. in da zavezancu ni mogoče dokazati, da je kakorkoli sodeloval pri pridobivanju spornih osebnih podatkov pacientk. Zavezanec s spornim dokumentom tudi ne razpolaga več. Na podlagi navedenih ugotovitev tožena stranka tako zaključuje, da so bile nepravilnosti, ugotovljene v inšpekcijskem postopku, bodisi odpravljene (razpolaganje z osebnimi podatki s strani subjekta, ki za to ni imel pravne podlage), bodisi jih s svojimi postopki in ukrepi, ki jih ima na voljo v inšpekcijskem postopku, za nazaj ne more odpraviti, zaradi česar je bilo potrebno inšpekcijski postopek pri zavezancu ustaviti.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zavezanec, A. d.o.o., brez pravne podlage posedoval dokument z osebnimi podatki pacient, katerih vzorci krvi so bili s strani družbe Č. d.o.o. poslani v analizo družbi C. na Kitajsko. Tožena stranka verjame zavezancu, da s spornim dokumentom ne razpolaga več. In ker zavezanec tega dokumenta naj ne bi imel več, naj ne bi bilo podlage za ukrepanje tožene stranke. Po mnenju tožnika je takšno stališče pravno zmotno. Gre namreč za ugotovljeno kršitev določb ZVOP-1, kar po določbah 91. člena ZVOP-1 predstavlja prekršek, za katerega bi zavezanec moral odgovarjati. Poleg tega vsakdo, ki poseduje nek dokument, naredi kopijo ali prepis oziroma scan takega dokumenta za lastno evidenco. Zato bi morala tožena stranka bolj aktivno raziskati, po kakšni poti je zavezanec prišel do dokumenta. Če je prišel do dokumenta po elektronski poti, potem je jasno, da se tak dokument kot priponka lahko hrani na serverju ali pa v računalniški programi zavezanca. Tega pa tožena stranka ni ugotavljala. Glede na navedeno je izpodbijani sklep sam s seboj v nasprotju, saj po eni strani ugotavlja, da je pri zavezancu prišlo do kršitev zakona, kljub temu pa je bil postopek ustavljen, namesto da bi tožena stranka izvedla postopek o prekršku in zavezancu izrekla globo. Sodišču predlaga, da sklep Informacijskega pooblaščenca odpravi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pri zavezancu, A. d.o.o., izvedla postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem je sicer ugotovila določene nepravilnosti, vendar pa je hkrati ugotovila tudi, da so bile vse nepravilnosti do izdaje izpodbijanega sklepa odpravljene, s čemer je tudi odpadel razlog za nadaljnje vodenje postopka, zaradi česar je bil le-ta s sklepom ustavljen. Tožena stranka v postopku inšpekcijskega nadzora ni pristojna za sankcioniranje za prekršek, saj je sankcioniranje za prekršek mogoče samo po izvedenem prekrškovnem postopku. V zvezi z očitkom tožene stranke, da ni dovolj raziskala dejanskega stanja glede tega ali sporni dokument še obstaja ali ne, pa izpostavlja, da je zavezanec svojo trditev, da z dokumentom ne razpolaga več, podal tudi po seznanitvi s kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Pri spornem dokumentu gre za en list A4, na katerem se nahaja razpredelnica z osebnimi podatki in bi tožena stranka sicer lahko pregledala tudi celotno listinsko in elektronsko dokumentacijo stranke z interesom, vendar pa ocenjuje, da bi s tem nesorazmerno obremenila zavezanca. Če namreč pride do neupravičenega posedovanja in razpolaganja z dokumentom, je temu praktično nemogoče slediti, saj ga lahko subjekt, ki z njim razpolaga, neovirano kopira, skenira, razmnožuje in shranjuje na najrazličnejših nosilcih elektronskih podatkov. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. A. d.o.o. - stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

5. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep tožene stranke o ustavitvi postopka inšpekcijskega nadzora pri zavezancu - sedaj stranki z interesom.

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Pravni interes je torej bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora. Pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora ves čas izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

8. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je v obravnavanem primeru tožena stranka prejela prijavo, v kateri je prijavitelj navedel, da zavezanec-sedaj stranka z interesom, razpolaga z dokumentom z osebnimi podatki pacientk konkurenčene družbe Č. d.o.o.-sedaj tožeče stranke. Inšpekcijski organ je na podlagi prejete prijave uvedel postopek inšpekcijskega nadzora. Predmet inšpekcijskega nadzora je bil, da se ugotovi, ali stranka z interesom razpolaga z navedenim spornim dokumentom. V postopku inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je stranka z interesom sicer res pridobila sporni dokument, ni pa ji bilo mogoče dokazati, da je kakorkoli sodelovala pri pridobivanju spornih podatkov pacientk. Prav tako je bilo ugotovljeno, da stranka z interesom spornega dokumenta nima več. Z inšpekcijskim nadzorom je bilo tako ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem tožeča stranka tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.

9. Pristojni inšpektor vodi inšpekcijski postopek po določbah ZVOP-1 in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Po določbi 24. člena ZIN je stranka v postopku pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora le zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge, ni stranka. Tožnik v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom). Pri tožeči stranki je bil sicer opravljen inšpekcijski pregled, vendar ji to, po izrecni zakonski določbi 24. člena ZIN, še ne daje položaja stranke (z interesom), saj ima položaj stranke le zavezanec. Izpodbijani sklep tožeči stranki tudi ni bil vročen. Iz podatkov v spisu izhaja, da ji je bil vročen šele na njeno posebno zahtevo. Tožeča stranka zato v tem upravnem sporu nima aktivne legitimacije za sproženje upravnega spora zoper izpodbijani sklep, pri čemer tudi ne navaja konkretno v katero pravico ji izpodbijani akt posega. Če pa tožeča stranka meni, da so ji bile zato, ker je stranka z interesom razpolagala s spornim dokumentom, kršene kakšne njene pravice, ima možnost varstva svojih pravic v drugem postopku pri pristojnem sodišču, ne more pa v danih okoliščinah vložiti tožbe zoper akt Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov v upravnem sporu.

10. Ker torej tožeča stranka v konkretnem primeru ni izkazala svojega pravnega interesa in ni izkazala, da bi si s tožbo v tem upravnem sporu lahko izboljšala svoj pravni položaj, je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo na podlagi 6. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrglo, vsebinskih tožbenih ugovorov ni presojalo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.