Jedro

Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Po določbi II/5. točke 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), ki jo je treba upoštevati v tem primeru, pa je v zadevah prisilne poravnave, stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, pristojno odločati okrožno sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pred Okrožnim sodiščem proti toženi stranki v stečaju vložila tožbo zaradi neizplačane plače (razlik v plači) in regresa za letni dopust v letu 1996, v skupnem znesku 286.913,10 SIT ter predlagala, da se znesek poravna iz stečajne mase. Okrožno sodišče se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o sporni zadevi in jo je zato odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču. Menilo je, da gre v tožbi za uveljavljanje pravic iz dela, zaradi česar je za odločanje v tovrstnem sporu stvarno pristojno delovno sodišče. Delovno in socialno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da gre v spornem primeru za prijavo terjatve v stečajnem postopku po določbi prvega odstavka 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93), ne pa za spor med delavcem in delodajalcem, kot to predvideva 2. točka 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Zato je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporni zadevi Okrožno sodišče. Za odločanje v sporni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče. Za pravilno odločitev je treba ugotoviti, kakšna je narava spornega razmerja. Ne glede na dejstvo, de je tožnik svojo vlogo naslovil kot tožbo in jo kot tako posredoval sodišču, iz same vloge sledi, da je z njo nameraval stečajnemu senatu prijaviti svojo terjatev, ki naj bi jo imel do svojega bivšega delodajalca iz naslova razlik v plači in neizplačanega regresa. Da gre dejansko za prijavo terjatve kaže več dejstev, med katerimi so najpomembnejša, da je bila vloga vložena v roku dveh mesecev od dneva objave oklica stečajnega postopka (Uradni list RS, št. 6/97 z dne 7.2.1997), da je bila vložena na v oklicu stečajnega postopka označeno sodišče, da je v vlogi bila označena opravilna številka stečajnega postopka, da je tožnik sebe označil kot upnika in da je predlagal, da se izplačilo dolgovanega zneska opravi iz stečajne mase.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v prvem odstavku 137. člena določa, da morajo upniki prijaviti svoje terjatve v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato je po oklicu stečajnega postopka, v skladu z objavo, tožnik svojo terjatev, ki sicer res izvira iz delovnega razmerja, prijavil sodišču, ki je pristojno za vodenje stečajnih postopkov. Vendar prijava terjatve v stečaju ne pomeni začetka spora (določba 185. člena ZPP), in že zato delovno sodišče ne more biti pristojno za odločanje v tej zadevi.

Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Po določbi II/5. točke 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), ki jo je treba upoštevati v tem primeru, pa je v zadevah prisilne poravnave, stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, pristojno odločati okrožno sodišče. Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku, določb II/5. točke 101. člena ZS in 2. točke 4. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče. Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).