Jedro

Trditve o tem, da je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, tožeča stranka ni dovolj konkretizirala. Zgolj zatrjevanje, da asignacija, na podlagi katere naj bi tožena stranka prejela vtoževani znesek od tožeče stranke, ni bila sklenjena, ne zadostuje, za zaključek, da je bila tožena stranka na račun tožeče stranke neupravičeno obogatena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 30670/2009 z dne 12. 03. 2009 v celoti in zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 2.844,45 EUR z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 217,20 EUR z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je predmetni spor vodil po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, saj je vrednost spora ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. člena ZPP). Sodbo izdano v sporu majhne vrednost se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala upravičenosti do vtoževanega zneska, ker naj ne bi vložila v spis dokaza, ki bi to izkazoval. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da iz IOP obrazca, ki ga je priložila tožbi oziroma izvršilnemu predlogu, ne izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka, napada dokazno oceno sodišča prve stopnje tega obrazca, kar glede na zgoraj navedeno določbo ZPP ni mogoče upoštevati.

Pritožbeno sodišče še nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da iz trditvene podlage, ki jo je podala tožeča stranka pravočasno v postopku na prvi stopnji, ne izhaja, da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen. Trditve o tem, da je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, tožeča stranka ni dovolj konkretizirala. Zgolj zatrjevanje, da asignacija, na podlagi katere naj bi tožena stranka prejela vtoževani znesek od tožeče stranke, ni bila sklenjena, ne zadostuje za zaključek, da je bila tožena stranka na račun tožeče stranke neupravičeno obogatena. Zato so drugačne pritožbene trditve neupoštevne.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).