Jedro

Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.

Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice

Izrek

Pritožba proti I. točki izreka se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritoži proti II. točki izreka se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje 1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka (sklep) odgovor na tožbo z dne 15. 3. 2016 zavrglo. Z II. točko izreka (zamudna sodba) pa je ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja nad tožnikom ne obstoji izločitvena pravica toženke na nepremičninah št. ... (ID 000) in ... (ID 001), obe k. o. X V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da je odgovor na tožbo toženka vložila le v enem izvodu. Zato ji je sodišče s sklepom z dne 21. 3. 2016 naložilo, naj v osmih dneh vloži še en izvod. Ker pa dodatnega izvoda toženka ni vložila, je sodišče prve stopnje odgovor na tožbo na podlagi določila šestega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. Svojo odločitev iz II. točke izreka pa je sodišče prve stopnje oprlo na določilo 318. člena ZPP. Presodilo je, da so podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Pritožba tožene stranke in odgovor tožene

2. Proti tej odločbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3. V pritožbi proti sklepu je toženka navedla, da se ne spominja, da bi bila odgovor na tožbo oddala le v enem izvodu ter da nikoli ni prejela sklepa z dne 21. 3. 2016. Predlagala je zaslišanje tožnika, to je svojega moža, ki naj njene navedbe potrdi. Navedla je tudi, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen, saj sodišče prve stopnje ni povzelo vsebine povratnice, iz katere naj bi bilo razvidno, kdaj je sklep sodišča z dne 21. 3. 2016 prejela. Ker ni prejela niti tega sklepa niti obvestila o dospeli pošiljki, je bila kršena tudi njena ustavna pravica do sodnega varstva.

4. V pritožbi proti sodbi pa je med drugim navedla, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni ustrezno argumentiralo in da se do navedb dejanskega stanja v določenih segmentih ni konkretno opredelilo. Iz prijave izločitvene pravice z dne 26. 6. 2016 (A3) je razvidno, da izločevani nepremičnini sodita v skupno premoženje pravdnih strank, ki sta zakonca. Kot taka sta že leta 1999 pričela z gradnjo stanovanjske hiše, zato ta že na podlagi zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR predstavlja skupno premoženje zakoncev. Navedbe v tožbi, da je toženka izločevala sporne nepremičnine (zgolj) na podlagi notarskega zapisa, so zato v nasprotju z listinsko dokumentacijo - s prijavo izločitvene pravice (A3). Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi proti sklepu

6. Pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Po določilu prvega odstavka 142. člena ZPP je treba tožbo toženi stranki vročiti osebno. Če to ni mogoče, se skladno z določilom prvega odstavka 140. člena ZPP tožbo vroči tako, da se jo izroči kateremu od odraslih članov gospodinjstva tožene stranke, ki so jo dolžni sprejeti. Če to ni mogoče, se skladno z določilom 142. člena tožba fizični osebi vroči tako, da vročevalec pošiljko s tožbo izroči pošti v kraju toženčevega stanovanja, v toženčevem hišnem predalčniku pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Taka vročitev tožbe se šteje za opravljeno z dnem, ko toženec pisanje dvigne. Če toženec pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku 15 dni.

8. Iz vročilnice, ki je pripeta k list. št. 11, je razvidno, da ob poskusu vročitve pošiljke vročevalec toženki sklepa z dne 21. 3. 2016 ni mogel vročiti. Zato ji je 22. 3. 2016 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se pisanje in 15 dnevni rok, v katerem naj pisanje dvigne. Ker tega toženka ni storila, ji je vročevalec, ki je na vročilnici podpisan, 7. 4. 2016 pošiljko pustil v hišnem predalčniku na njenem naslovu. V petnajstih dneh toženka sklepa z dne 21. 3. 2016 ni dvignila, v nadaljnjem roku 8 dni, ki je iztekel v četrtek 14. aprila 2016, pa ni vložila dodatnega odgovora na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen odgovor na tožbo zavrglo. Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.

9. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema(1) (prvi odstavek 224. člena v zvezi s sedmim odstavkom 149. členom ZPP).Ta domneva je izpodbojna (četrti odstavek 224. člena ZPP). Drži sicer, da se sodišče prve stopnje z vsebino vročilnice ni prav veliko ukvarjalo. Zato je to pomanjkljivost na podlagi pooblastil iz prvega odstavka 354. člena ZPP saniralo pritožbeno sodišče (glej 7. robno št.). Vendar pa že tisti del obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem je pojasnjeno, da je sodišče toženko s sklepom z dne 21. 3. 2016, ki ji je bil puščen v hišnem nabiralniku 7. 4. 2016, pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo zadošča za konkretizirano pritožbo proti izpodbijanemu sklepu. Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice, pripete k list. št. 11. Izvajanje dokazov k abstraktnim, nekonkretiziranim navedbam pa po zakonu ni niti dovoljeno niti potrebno (prim. 212. člen ZPP in drugi odstavek 213. člena ZPP).

K odločitvi o pritožbi proti sodbi

10. Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen. V tožbi tožnik navaja, da je toženka v postopku osebnega stečaja nad tožnikom prijavila izločitveno pravico na nepremičninah parc. št. ... in ... k. o. X na podlagi notarskega zapisa. Iz njega naj bi bilo razvidno, da je toženka na tožnika prenesla svoj 50 % poslovni delež v družbi A. d. o. o., tožnik pa bi moral na toženko prenesti obe citirani nepremičnini, vendar tega ni storil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to sicer iz notarskega zapisa (A4), ki ga je tožnik priložil k tožbi, resnično razvidno. A je tožnik k tožbi priložil tudi prijavo izločitvene pravice toženke v postopku osebnega stečaja nad tožnikom (A3). Iz te prijave pa izhaja, da toženka obstoj izločitvene pravice utemeljuje tudi na zakonski domnevi iz 59. člena ZZZDR. Navedla je, da obe (izločevani) nepremičnini spadata v skupno premoženje pravdnih strank zato, ker sta bili pridobljeni tekom trajanja zakonske zveze pravnih strank, ki sta zakonca. V tej prijavi toženka tudi trdi, da njen delež delež na izločevanih nepremičninah znaša 100 %. Poleg tega je tudi pojasnila, zakaj meni, da je temu tako.

11. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je tožnik k tožbi priložil tudi listino, ki ne podpira dejstev, navedenih v tožbi. Zato ni bilo podlage za izdajo zamudne sodbe, kot pravilno opozarja pritožnica. Zamudne sodbe namreč sodišče prve stopnje ne sme izdati, če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana(2). Ker tega pravila sodišče prve stopnje ni spoštovalo in je zamudno sodbo kljub temu izdalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te kršitve pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti. Zato je pritožbi na podlagi določila prvega odstavka že citiranega 354. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Napotki za nadaljnje sojenje

12. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Tako tudi npr. sklep VS RS III Ips 118/2005 z dne 29. 9 2006. Op. št. (2): 4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP