Jedro

V kolikor sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni razpolagalo s podatkom, da je bila tožnica po izteku odpovednega roka začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (tožnica je to navajala šele v pritožbenem postopku), ni sprejemljiv očitek pritožbe, da je sodišče zmotno zavrnilo predlog. Dejstvo upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni po vsebini še ne predstavlja pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temveč ima za posledico le odložitev učinkovanja takšne odpovedi (v smislu 3. odst. 116. čl. ZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici priznati obstoj delovnega razmerja od 1.7.2003 dalje do prvega dneva ugotovitve tožničine zdravstvene zmožnosti za delo oz. do 1.1.2004 ter ji v času trajanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz dela in po delu; da je tožena stranka dolžna tožnici v delovni knjižici izbrisati prenehanje delovnega razmerja s 1.7.2003 in o tej začasni odredbi obvestiti pristojne organe delovnega, zdravstvenega, pokojninskega in socialnega varstva, pri čemer bo v nasprotnem primeru obvestilo nadomestila začasna odredba; da velja začasna odredba do poteka roka, za katerega je izdana, in da ugovor ne zadrži njene izvršitve. Ugotovilo je, da se tožnica za obdobje, v katerem ji je tožena stranka zaključila delovno razmerje, ni izkazala z ustreznim potrdilom, da je bila takrat v bolniškem staležu. Tožnica se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) v zvezi s 366. čl. ZPP. Navaja, da v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe še ni razpolagala z zdravniškim potrdilom oz. sklepom ZZZS o upravičeni odsotnosti z dela, saj je ustrezne listine pridobila šele v mesecu avgustu 2003. Iz sklepa ZZZS OE Ljubljana z dne 16.7.2003 izhaja, da je bila v času od 11.6. do 31.7.2003 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Iz zdravniškega potrdila z dne 20.8.2003 pa je razvidno, da zdravljenje bolezni še vedno traja. Mnenja je, da ji v času bolniškega staleža ne more biti odpovedana pogodba o zaposlitvi oz. ji prenehati delovno razmerje. Kot brezposelna oseba bo brez ustreznega zdravstvenega varstva, kar predstavlja nevarnost za njeno zdravje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in ugotovilo, da vsebuje pravilne dejanske in pravne razloge, kar utemeljuje z naslednjimi dejstvi: Pritožba izpodbija zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka po izteku odpovednega roka glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 1.7.2003 tožnici zaradi bolniškega staleža ne bi smela zaključiti delovnega razmerja. V tej zvezi sicer pravilno opozarja na določbo 3. odst. 116. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02), po kateri delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti. Vendar je v konkretnem primeru za presojo izpodbijanega sklepa odločilno, da sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni razpolagalo s podatkom, da je bila tožnica po izteku odpovednega roka začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Zato v tej smeri očitek pritožbe, da je sodišče zmotno zavrnilo predlog, ne more biti sprejemljiv.

Pritožbeno sodišče v zadevi še navaja, da dejstvo upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni po vsebini še ne predstavlja pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč le odložitev učinkovanja takšne odpovedi. Ker je tožnica v konkretnem primeru pridobila listine, ki dokazujejo, da je bila v času realizacije odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zaključka delovnega razmerja v bolniškem staležu, je upravičena do ponovne vzpostavitve pogodbenega odnosa oz. delovnega razmerja s toženo stranko z elementi, ki jih je vsebovala prejšnja pogodba o zaposlitvi. Tako bo imela v skladu z navedeno določbo ZDR in nadalje tudi ob obstoju upravičene zadržanosti z dela zaradi bolezni možnost, da predlaga izdajo nove začasne odredbe v obsegu in okvirih, ki jih določa zakonu.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sklepa ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Nadalje tako v zvezi s postopkom na prvi stopnji kot izdanim sklepom ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev ali to, da bi sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, na kar je pritožbeno sodišče posebej pazilo po uradni dolžnosti. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).