Jedro

Sodišče je napačno zaključilo, da ni utemeljena vsaj delna oprostitev plačila sodne takse. Plačilo celotne sodne takse v višini 2.559,00 EUR bi namreč predstavljalo več kot trikratnik tožničinega mesečnega dohodka, kar bi zagotovo v veliki meri zmanjšalo njena sredstva za preživljanje. Tudi v primeru, da je ta znesek razdeljen na 10 obrokov, bi mesečni obrok v višini 250,00 EUR občutno zmanjšal mesečna sredstva za preživljanje tožnice, saj bi le-ta po poplačilu obroka znašala 464,10 EUR, kar pa je pod pragom dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I. spremeni, tako da se tožnico delno oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek, in sicer za znesek 1.559,00 EUR, kar zahteva tožnica, pa se zavrne; v točki II. pa se spremeni tako, da je tožnica dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 1000 EUR v desetih mesečnih obrokih po 100 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 8. 2016 zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse (I. točka) in odločilo, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v znesku 2.559,00 EUR v desetih zaporednih obrokih (II. točka).

2. Tožnica se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Poudarja, da je sodišče v celoti zanemarilo vpliv obveznosti plačila sodne takse, katero bi občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se tožnica preživlja. V primeru, da bi obveznost plačila sodne takse ostala kot določena, bi tožnici mesečno ostalo za preživljanje le 464,10 EUR. To pa bi resno ogrozilo tožničino zmožnost preživljanja, česar sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. Po oceni tožnice, bi sodišče moralo slediti vsebini pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje ter tožnici naložiti plačilo sodne takse največ v višini 150 EUR, ki bi jo tožnica lahko plačala v 6 mesečnih obrokih, enako kot je že odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I P 1878/2012 z dne 11. 8. 2016. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoje za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks določa 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je slednji v neskladju z Ustavo in v odločbi U-191/14-16 določilo, da do odprave neskladja sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči v celoti oprosti plačila sodnih taks, če izpolnjuje zakonske pogoje, da bi jo lahko prejemala ali delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja pa se presoja po merilih, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ta v 13. čl. določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). To je 577,62 EUR; (osnovni minimalni dohodek znaša 288,81 EUR(1)).

5. Iz ugotovljenega dejanskega stanja prvostopenjskega sodišča izhaja, da tožnica prejema pokojnino v višini 720,00 EUR ter da je lastnica 1/6 nepremičnine, parc. št. 2602 k. o. X, v kateri biva njena mati. Znesek tožničine pokojnine presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka določenega z zakonom in tako tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, zato je sodišče pravilno presodilo, da skladno s 11. čl. ZST-1 (ob upoštevanju ustavne odločbe U-191/14-16) ni upravičena do oprostitve plačila celotnega zneska takse. Vendar v nadaljevanju napačno zaključilo, da ni utemeljena vsaj delna oprostitev plačila sodne takse (2. odst. 11. čl. ZST-1). Plačilo celotne sodne takse v višini 2.559,00 EUR bi namreč predstavljalo več kot trikratnik tožničinega mesečnega dohodka, kar bi zagotovo v veliki meri zmanjšalo njena sredstva za preživljanje. Tudi v primeru, da je ta znesek razdeljen na 10 obrokov, kot je odločilo prvostopenjsko sodišče, bi mesečni obrok v višini 250,00 EUR občutno zmanjšal mesečna sredstva za preživljanje tožnice, saj bi le-ta po poplačilu obroka znašala 464,10 EUR, kar pa je pod pragom dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.(2)

6. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ocenjuje, da je tožnica upravičena do delne oprostitve plačila sodna takse, in sicer v višini 1.559,00 EUR. Sredstva, s katerimi se preživlja, pa se v skladu z gornjimi merili ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožnica plačala preostanek takse v višini 1000 EUR, v 10 mesečnih obrokih po 100 EUR.

7. Pritožbi je pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ustrezno spremenilo, na podlagi 1. odst. 366.a čl. ZPP pa sem o tem odločila kot sodnica posameznica.

Op. št. (1): Skladno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, Uradni List RS, št. 69/2015, veljavno od 1. 1. 2016. Op. št. (2): Prim. odločbe tukajšnjega pritožbenega sodišča II Cp 1776/2014, I Cp 2577/2015, I Cp 2464/2015.