Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

II.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024 v drugem odstavku, kjer se besedilo "zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno" nadomesti z besedilom "nezmožen za delo za polni delovni čas". V ostalem je pustilo izpodbijano odločbo nespremenjeno. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 459,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024 v drugem odstavku, kjer se besedilo "zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno" nadomesti z besedilom "nezmožen za delo za polni delovni čas". V ostalem je pustilo izpodbijano odločbo nespremenjeno. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 459,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024 v drugem odstavku, kjer se besedilo "zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno" nadomesti z besedilom "nezmožen za delo za polni delovni čas". V ostalem je pustilo izpodbijano odločbo nespremenjeno. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 459,00 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024 v drugem odstavku, kjer se besedilo "zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno" nadomesti z besedilom "nezmožen za delo za polni delovni čas". V ostalem je pustilo izpodbijano odločbo nespremenjeno. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 459,00 EUR.

2.Toženec se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče se je pri razsoji oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopedske stroke, da je bil tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 sposoben za delo občinskega redarja v polovičnem delovnem času, vendar brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah, vendar se ni predhodno opredelilo do dela, ki ga tožnik opravlja (ali njegovo delo obsega nenadne sunkovite obremenitve kolenskih sklepov, globoke počepe in tek ali hitro hojo). V skladu s sodno prakso je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu. Tožnik opravlja delo občinskega redarja na mestnem redarstvu A. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je v zdravniškem spričevalu MDPŠ navedeno, da ne sme opravljati dela v prisilni drži, ker se mu pojavi bolečina v ledvenem delu, če stoji v kolenih, če pa sedi, pa v kolkih. Sicer kolesari, plava, teče na smučeh in turno smuča, ker mora ostati fizično aktiven. Tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah. Tudi iz pridobljenega izvedenskega mnenja kaj takega ne izhaja. Izvedenec je celo zapisal, da tožnikovo delo redko zahteva ekstremne obremenitve in zaključi, da bi lahko delo opravljal v skrajšanem delovnem času, kot je ocenil tudi toženec. Tako sta izvedensko mnenje razumeli tudi stranki. Tožnik je imel na izvedensko mnenje pripombe, toženec pa ne. V primeru dvoma bi moralo sodišče izvedenca zaslišati in ugotoviti, ali tožnik opravlja tako delo, da ga zaradi navedenih omejitev ne bi zmogel. Navsezadnje v socialnem sporu velja načelo materialne resnice, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Izvedenec ugotavlja, da tožnikove omejitve izhajajo predvsem iz artroze desnega kolena, tožnik pa je zaslišan izpovedal, da ga boli pri prisilni drži, pri stanju in pri sedenju ter da mu vožnja s službenim kolesom povzroča bolečino v prsnem delu. Izpostavljal je bolečine, ki nimajo nobene zveze z artrozo desnega kolena in z opravljanjem sunkovitih gibov. Tožnik je izpovedal, da opravlja pretežno terensko delo in nič dela v pisarni (pri katerem bi bil v prisilni drži), fizično silo zoper kršitelje pa uporabi v povprečju trikrat na leto. Ker sta izpodbijani odločbi skladni z izvedenskim mnenjem, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Tožnik se tudi ukvarja s športom in so njegove obremenitve na delovnem mestu vsekakor manjše kot te ob športni aktivnosti.

2.Toženec se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče se je pri razsoji oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopedske stroke, da je bil tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 sposoben za delo občinskega redarja v polovičnem delovnem času, vendar brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah, vendar se ni predhodno opredelilo do dela, ki ga tožnik opravlja (ali njegovo delo obsega nenadne sunkovite obremenitve kolenskih sklepov, globoke počepe in tek ali hitro hojo). V skladu s sodno prakso je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu. Tožnik opravlja delo občinskega redarja na mestnem redarstvu A. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je v zdravniškem spričevalu MDPŠ navedeno, da ne sme opravljati dela v prisilni drži, ker se mu pojavi bolečina v ledvenem delu, če stoji v kolenih, če pa sedi, pa v kolkih. Sicer kolesari, plava, teče na smučeh in turno smuča, ker mora ostati fizično aktiven. Tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah. Tudi iz pridobljenega izvedenskega mnenja kaj takega ne izhaja. Izvedenec je celo zapisal, da tožnikovo delo redko zahteva ekstremne obremenitve in zaključi, da bi lahko delo opravljal v skrajšanem delovnem času, kot je ocenil tudi toženec. Tako sta izvedensko mnenje razumeli tudi stranki. Tožnik je imel na izvedensko mnenje pripombe, toženec pa ne. V primeru dvoma bi moralo sodišče izvedenca zaslišati in ugotoviti, ali tožnik opravlja tako delo, da ga zaradi navedenih omejitev ne bi zmogel. Navsezadnje v socialnem sporu velja načelo materialne resnice, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Izvedenec ugotavlja, da tožnikove omejitve izhajajo predvsem iz artroze desnega kolena, tožnik pa je zaslišan izpovedal, da ga boli pri prisilni drži, pri stanju in pri sedenju ter da mu vožnja s službenim kolesom povzroča bolečino v prsnem delu. Izpostavljal je bolečine, ki nimajo nobene zveze z artrozo desnega kolena in z opravljanjem sunkovitih gibov. Tožnik je izpovedal, da opravlja pretežno terensko delo in nič dela v pisarni (pri katerem bi bil v prisilni drži), fizično silo zoper kršitelje pa uporabi v povprečju trikrat na leto. Ker sta izpodbijani odločbi skladni z izvedenskim mnenjem, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Tožnik se tudi ukvarja s športom in so njegove obremenitve na delovnem mestu vsekakor manjše kot te ob športni aktivnosti.

2.Toženec se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče se je pri razsoji oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopedske stroke, da je bil tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 sposoben za delo občinskega redarja v polovičnem delovnem času, vendar brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah, vendar se ni predhodno opredelilo do dela, ki ga tožnik opravlja (ali njegovo delo obsega nenadne sunkovite obremenitve kolenskih sklepov, globoke počepe in tek ali hitro hojo). V skladu s sodno prakso je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu. Tožnik opravlja delo občinskega redarja na mestnem redarstvu A. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je v zdravniškem spričevalu MDPŠ navedeno, da ne sme opravljati dela v prisilni drži, ker se mu pojavi bolečina v ledvenem delu, če stoji v kolenih, če pa sedi, pa v kolkih. Sicer kolesari, plava, teče na smučeh in turno smuča, ker mora ostati fizično aktiven. Tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah. Tudi iz pridobljenega izvedenskega mnenja kaj takega ne izhaja. Izvedenec je celo zapisal, da tožnikovo delo redko zahteva ekstremne obremenitve in zaključi, da bi lahko delo opravljal v skrajšanem delovnem času, kot je ocenil tudi toženec. Tako sta izvedensko mnenje razumeli tudi stranki. Tožnik je imel na izvedensko mnenje pripombe, toženec pa ne. V primeru dvoma bi moralo sodišče izvedenca zaslišati in ugotoviti, ali tožnik opravlja tako delo, da ga zaradi navedenih omejitev ne bi zmogel. Navsezadnje v socialnem sporu velja načelo materialne resnice, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Izvedenec ugotavlja, da tožnikove omejitve izhajajo predvsem iz artroze desnega kolena, tožnik pa je zaslišan izpovedal, da ga boli pri prisilni drži, pri stanju in pri sedenju ter da mu vožnja s službenim kolesom povzroča bolečino v prsnem delu. Izpostavljal je bolečine, ki nimajo nobene zveze z artrozo desnega kolena in z opravljanjem sunkovitih gibov. Tožnik je izpovedal, da opravlja pretežno terensko delo in nič dela v pisarni (pri katerem bi bil v prisilni drži), fizično silo zoper kršitelje pa uporabi v povprečju trikrat na leto. Ker sta izpodbijani odločbi skladni z izvedenskim mnenjem, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Tožnik se tudi ukvarja s športom in so njegove obremenitve na delovnem mestu vsekakor manjše kot te ob športni aktivnosti.

2.Toženec se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče se je pri razsoji oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopedske stroke, da je bil tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 sposoben za delo občinskega redarja v polovičnem delovnem času, vendar brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah, vendar se ni predhodno opredelilo do dela, ki ga tožnik opravlja (ali njegovo delo obsega nenadne sunkovite obremenitve kolenskih sklepov, globoke počepe in tek ali hitro hojo). V skladu s sodno prakso je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu. Tožnik opravlja delo občinskega redarja na mestnem redarstvu A. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je v zdravniškem spričevalu MDPŠ navedeno, da ne sme opravljati dela v prisilni drži, ker se mu pojavi bolečina v ledvenem delu, če stoji v kolenih, če pa sedi, pa v kolkih. Sicer kolesari, plava, teče na smučeh in turno smuča, ker mora ostati fizično aktiven. Tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah. Tudi iz pridobljenega izvedenskega mnenja kaj takega ne izhaja. Izvedenec je celo zapisal, da tožnikovo delo redko zahteva ekstremne obremenitve in zaključi, da bi lahko delo opravljal v skrajšanem delovnem času, kot je ocenil tudi toženec. Tako sta izvedensko mnenje razumeli tudi stranki. Tožnik je imel na izvedensko mnenje pripombe, toženec pa ne. V primeru dvoma bi moralo sodišče izvedenca zaslišati in ugotoviti, ali tožnik opravlja tako delo, da ga zaradi navedenih omejitev ne bi zmogel. Navsezadnje v socialnem sporu velja načelo materialne resnice, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Izvedenec ugotavlja, da tožnikove omejitve izhajajo predvsem iz artroze desnega kolena, tožnik pa je zaslišan izpovedal, da ga boli pri prisilni drži, pri stanju in pri sedenju ter da mu vožnja s službenim kolesom povzroča bolečino v prsnem delu. Izpostavljal je bolečine, ki nimajo nobene zveze z artrozo desnega kolena in z opravljanjem sunkovitih gibov. Tožnik je izpovedal, da opravlja pretežno terensko delo in nič dela v pisarni (pri katerem bi bil v prisilni drži), fizično silo zoper kršitelje pa uporabi v povprečju trikrat na leto. Ker sta izpodbijani odločbi skladni z izvedenskim mnenjem, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Tožnik se tudi ukvarja s športom in so njegove obremenitve na delovnem mestu vsekakor manjše kot te ob športni aktivnosti.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval trditvam in navedbam toženca ter soglašal s pravilnostjo sodne odločitve. Izpostavil je, da je bilo tožniku že pri fiziatrinji svetovano, da glede na obremenitve na delovnem mestu in na priporočila pristojnega MDPŠ in Centra za poklicno rehabilitacijo, opravi kontrolni pregled pri pristojnem MDPŠ in glede na njihova navodila prične z vračanjem na delovno mesto. Kršitelji javnega reda in miru so večkrat nepredvidljivi, zaradi česar mora tožnik pri svojem delu uporabiti fizično silo. Športne aktivnosti spadajo v postopek rehabilitacije, kot mu je bilo svetovano.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval trditvam in navedbam toženca ter soglašal s pravilnostjo sodne odločitve. Izpostavil je, da je bilo tožniku že pri fiziatrinji svetovano, da glede na obremenitve na delovnem mestu in na priporočila pristojnega MDPŠ in Centra za poklicno rehabilitacijo, opravi kontrolni pregled pri pristojnem MDPŠ in glede na njihova navodila prične z vračanjem na delovno mesto. Kršitelji javnega reda in miru so večkrat nepredvidljivi, zaradi česar mora tožnik pri svojem delu uporabiti fizično silo. Športne aktivnosti spadajo v postopek rehabilitacije, kot mu je bilo svetovano.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval trditvam in navedbam toženca ter soglašal s pravilnostjo sodne odločitve. Izpostavil je, da je bilo tožniku že pri fiziatrinji svetovano, da glede na obremenitve na delovnem mestu in na priporočila pristojnega MDPŠ in Centra za poklicno rehabilitacijo, opravi kontrolni pregled pri pristojnem MDPŠ in glede na njihova navodila prične z vračanjem na delovno mesto. Kršitelji javnega reda in miru so večkrat nepredvidljivi, zaradi česar mora tožnik pri svojem delu uporabiti fizično silo. Športne aktivnosti spadajo v postopek rehabilitacije, kot mu je bilo svetovano.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval trditvam in navedbam toženca ter soglašal s pravilnostjo sodne odločitve. Izpostavil je, da je bilo tožniku že pri fiziatrinji svetovano, da glede na obremenitve na delovnem mestu in na priporočila pristojnega MDPŠ in Centra za poklicno rehabilitacijo, opravi kontrolni pregled pri pristojnem MDPŠ in glede na njihova navodila prične z vračanjem na delovno mesto. Kršitelji javnega reda in miru so večkrat nepredvidljivi, zaradi česar mora tožnik pri svojem delu uporabiti fizično silo. Športne aktivnosti spadajo v postopek rehabilitacije, kot mu je bilo svetovano.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

6.Predmet presoje je drugostopenjska odločba toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024, s katero je bilo pritožbi tožnika le delno ugodeno in mu je bila priznana začasna nezmožnost za delo od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi poškodbe izven dela. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 nezmožen za delo za polni delovni čas.

6.Predmet presoje je drugostopenjska odločba toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024, s katero je bilo pritožbi tožnika le delno ugodeno in mu je bila priznana začasna nezmožnost za delo od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi poškodbe izven dela. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 nezmožen za delo za polni delovni čas.

6.Predmet presoje je drugostopenjska odločba toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024, s katero je bilo pritožbi tožnika le delno ugodeno in mu je bila priznana začasna nezmožnost za delo od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi poškodbe izven dela. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 nezmožen za delo za polni delovni čas.

6.Predmet presoje je drugostopenjska odločba toženca številka: ... z dne 19. 3. 2024, s katero je bilo pritožbi tožnika le delno ugodeno in mu je bila priznana začasna nezmožnost za delo od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi poškodbe izven dela. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 nezmožen za delo za polni delovni čas.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da tožnik opravlja delo poklicnega varovanja oseb in premoženja kot "občinski redar". Prvi dan tožnikove začasne zadržanosti od dela je bil opredeljen 2. 9. 2022, dne 15. 2. 2024 pa je bil sprejet v bolnišnico B. zaradi predvidene artroplastike desnega kolena. Ključne zdravstvene težave tožnika v spornem obdobju se nanašajo na artrozo desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti. Specialist medicine dela, prometa in športa je ob preventivno opravljenem zdravstvenem pregledu dne 11. 9. 2023 ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto "občinski redar 2", potrebuje pa omejitve s krajšim delovnim časom za delo, ki ne zahteva dolgotrajnejšega sedenja, nepredvidenih hitrejših fizičnih odzivnosti, hoje po neravnem terenu.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da tožnik opravlja delo poklicnega varovanja oseb in premoženja kot "občinski redar". Prvi dan tožnikove začasne zadržanosti od dela je bil opredeljen 2. 9. 2022, dne 15. 2. 2024 pa je bil sprejet v bolnišnico B. zaradi predvidene artroplastike desnega kolena. Ključne zdravstvene težave tožnika v spornem obdobju se nanašajo na artrozo desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti. Specialist medicine dela, prometa in športa je ob preventivno opravljenem zdravstvenem pregledu dne 11. 9. 2023 ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto "občinski redar 2", potrebuje pa omejitve s krajšim delovnim časom za delo, ki ne zahteva dolgotrajnejšega sedenja, nepredvidenih hitrejših fizičnih odzivnosti, hoje po neravnem terenu.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da tožnik opravlja delo poklicnega varovanja oseb in premoženja kot "občinski redar". Prvi dan tožnikove začasne zadržanosti od dela je bil opredeljen 2. 9. 2022, dne 15. 2. 2024 pa je bil sprejet v bolnišnico B. zaradi predvidene artroplastike desnega kolena. Ključne zdravstvene težave tožnika v spornem obdobju se nanašajo na artrozo desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti. Specialist medicine dela, prometa in športa je ob preventivno opravljenem zdravstvenem pregledu dne 11. 9. 2023 ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto "občinski redar 2", potrebuje pa omejitve s krajšim delovnim časom za delo, ki ne zahteva dolgotrajnejšega sedenja, nepredvidenih hitrejših fizičnih odzivnosti, hoje po neravnem terenu.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da tožnik opravlja delo poklicnega varovanja oseb in premoženja kot "občinski redar". Prvi dan tožnikove začasne zadržanosti od dela je bil opredeljen 2. 9. 2022, dne 15. 2. 2024 pa je bil sprejet v bolnišnico B. zaradi predvidene artroplastike desnega kolena. Ključne zdravstvene težave tožnika v spornem obdobju se nanašajo na artrozo desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti. Specialist medicine dela, prometa in športa je ob preventivno opravljenem zdravstvenem pregledu dne 11. 9. 2023 ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto "občinski redar 2", potrebuje pa omejitve s krajšim delovnim časom za delo, ki ne zahteva dolgotrajnejšega sedenja, nepredvidenih hitrejših fizičnih odzivnosti, hoje po neravnem terenu.

8.V sporu imenovan sodni izvedenec ortopedske stroke je ugotovil, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu, bi pa lahko v tem obdobju in kasneje opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah. Sodni izvedenec je povzel, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju omejeno sposoben za opravljanje dela "občinski redar", predvsem zaradi artroze desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti, kar potrjuje izvid ortopeda z dne 24. 1. 2024 in inštituta C. z dne 19. 3. 2024. Težave s koleni so dokumentirane tudi v tožnikovem zdravstvenem osebnem kartonu. Slednje je potrdil tudi ob osebnem pregledu tožnika 17. 9. 2024. Pri tožniku gre za dokončno obrabo desnega kolena, ki je simptomatska, indicirana je totalna artroplastika. Okvara onemogoča vse težje fleksijske obremenitve sklepa, ki so pogoj za izvajanje hitrih gibov, počepanja, klečanja, teka ali hitre hoje, posebej po neravnem terenu ali stopnicah. Pri opravljanju svojega dela, ki sicer po ugotovitvah izvedenca redko zahteva ekstremne obremenitve, je podal vlogo na invalidsko komisijo za oceno trajne delanezmožnosti. Pri tožniku so se težave zaradi posledic zloma desne skočnice ob politravmi v novembru 2022, v začetku leta 2024 umirile, poslabšalo pa se je stanje desnega kolena zaradi primarne artroze, zaradi česar je tudi kot vodilni razlog pri priznanju bolniškega staleža 14. 2. 2024 opredeljena bolezen.

8.V sporu imenovan sodni izvedenec ortopedske stroke je ugotovil, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu, bi pa lahko v tem obdobju in kasneje opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah. Sodni izvedenec je povzel, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju omejeno sposoben za opravljanje dela "občinski redar", predvsem zaradi artroze desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti, kar potrjuje izvid ortopeda z dne 24. 1. 2024 in inštituta C. z dne 19. 3. 2024. Težave s koleni so dokumentirane tudi v tožnikovem zdravstvenem osebnem kartonu. Slednje je potrdil tudi ob osebnem pregledu tožnika 17. 9. 2024. Pri tožniku gre za dokončno obrabo desnega kolena, ki je simptomatska, indicirana je totalna artroplastika. Okvara onemogoča vse težje fleksijske obremenitve sklepa, ki so pogoj za izvajanje hitrih gibov, počepanja, klečanja, teka ali hitre hoje, posebej po neravnem terenu ali stopnicah. Pri opravljanju svojega dela, ki sicer po ugotovitvah izvedenca redko zahteva ekstremne obremenitve, je podal vlogo na invalidsko komisijo za oceno trajne delanezmožnosti. Pri tožniku so se težave zaradi posledic zloma desne skočnice ob politravmi v novembru 2022, v začetku leta 2024 umirile, poslabšalo pa se je stanje desnega kolena zaradi primarne artroze, zaradi česar je tudi kot vodilni razlog pri priznanju bolniškega staleža 14. 2. 2024 opredeljena bolezen.

8.V sporu imenovan sodni izvedenec ortopedske stroke je ugotovil, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu, bi pa lahko v tem obdobju in kasneje opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah. Sodni izvedenec je povzel, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju omejeno sposoben za opravljanje dela "občinski redar", predvsem zaradi artroze desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti, kar potrjuje izvid ortopeda z dne 24. 1. 2024 in inštituta C. z dne 19. 3. 2024. Težave s koleni so dokumentirane tudi v tožnikovem zdravstvenem osebnem kartonu. Slednje je potrdil tudi ob osebnem pregledu tožnika 17. 9. 2024. Pri tožniku gre za dokončno obrabo desnega kolena, ki je simptomatska, indicirana je totalna artroplastika. Okvara onemogoča vse težje fleksijske obremenitve sklepa, ki so pogoj za izvajanje hitrih gibov, počepanja, klečanja, teka ali hitre hoje, posebej po neravnem terenu ali stopnicah. Pri opravljanju svojega dela, ki sicer po ugotovitvah izvedenca redko zahteva ekstremne obremenitve, je podal vlogo na invalidsko komisijo za oceno trajne delanezmožnosti. Pri tožniku so se težave zaradi posledic zloma desne skočnice ob politravmi v novembru 2022, v začetku leta 2024 umirile, poslabšalo pa se je stanje desnega kolena zaradi primarne artroze, zaradi česar je tudi kot vodilni razlog pri priznanju bolniškega staleža 14. 2. 2024 opredeljena bolezen.

8.V sporu imenovan sodni izvedenec ortopedske stroke je ugotovil, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu, bi pa lahko v tem obdobju in kasneje opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah. Sodni izvedenec je povzel, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju omejeno sposoben za opravljanje dela "občinski redar", predvsem zaradi artroze desnega kolena, ki je pomembno prizadela njegove funkcionalne sposobnosti, kar potrjuje izvid ortopeda z dne 24. 1. 2024 in inštituta C. z dne 19. 3. 2024. Težave s koleni so dokumentirane tudi v tožnikovem zdravstvenem osebnem kartonu. Slednje je potrdil tudi ob osebnem pregledu tožnika 17. 9. 2024. Pri tožniku gre za dokončno obrabo desnega kolena, ki je simptomatska, indicirana je totalna artroplastika. Okvara onemogoča vse težje fleksijske obremenitve sklepa, ki so pogoj za izvajanje hitrih gibov, počepanja, klečanja, teka ali hitre hoje, posebej po neravnem terenu ali stopnicah. Pri opravljanju svojega dela, ki sicer po ugotovitvah izvedenca redko zahteva ekstremne obremenitve, je podal vlogo na invalidsko komisijo za oceno trajne delanezmožnosti. Pri tožniku so se težave zaradi posledic zloma desne skočnice ob politravmi v novembru 2022, v začetku leta 2024 umirile, poslabšalo pa se je stanje desnega kolena zaradi primarne artroze, zaradi česar je tudi kot vodilni razlog pri priznanju bolniškega staleža 14. 2. 2024 opredeljena bolezen.

9.Po pritožbeni oceni je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka in sprejelo pravilen dokazni zaključek. Kljub mnenju sodnega izvedenca, da je bil tožnik od 16. 2. 2024 do 30. 9. 2024 zmožen za delo občinskega redarja v skrajšanem delovnem času po štiri ure, je sodišče pravilno ovrednotilo izvedenčevo ugotovitev, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu. Zaradi navedenega je neutemeljen pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene sodišča in napačne uporabe materialnega prava. Sodni izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko v spornem obdobju opravljal delo v polovičnem delovnem času, vendar le upoštevajoč določene fizične razbremenitve.

9.Po pritožbeni oceni je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka in sprejelo pravilen dokazni zaključek. Kljub mnenju sodnega izvedenca, da je bil tožnik od 16. 2. 2024 do 30. 9. 2024 zmožen za delo občinskega redarja v skrajšanem delovnem času po štiri ure, je sodišče pravilno ovrednotilo izvedenčevo ugotovitev, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu. Zaradi navedenega je neutemeljen pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene sodišča in napačne uporabe materialnega prava. Sodni izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko v spornem obdobju opravljal delo v polovičnem delovnem času, vendar le upoštevajoč določene fizične razbremenitve.

9.Po pritožbeni oceni je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka in sprejelo pravilen dokazni zaključek. Kljub mnenju sodnega izvedenca, da je bil tožnik od 16. 2. 2024 do 30. 9. 2024 zmožen za delo občinskega redarja v skrajšanem delovnem času po štiri ure, je sodišče pravilno ovrednotilo izvedenčevo ugotovitev, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu. Zaradi navedenega je neutemeljen pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene sodišča in napačne uporabe materialnega prava. Sodni izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko v spornem obdobju opravljal delo v polovičnem delovnem času, vendar le upoštevajoč določene fizične razbremenitve.

9.Po pritožbeni oceni je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka in sprejelo pravilen dokazni zaključek. Kljub mnenju sodnega izvedenca, da je bil tožnik od 16. 2. 2024 do 30. 9. 2024 zmožen za delo občinskega redarja v skrajšanem delovnem času po štiri ure, je sodišče pravilno ovrednotilo izvedenčevo ugotovitev, da tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 ni bil sposoben opravljati dela "občinskega redarja" v polnem obsegu. Zaradi navedenega je neutemeljen pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene sodišča in napačne uporabe materialnega prava. Sodni izvedenec je res ugotovil, da bi tožnik lahko v spornem obdobju opravljal delo v polovičnem delovnem času, vendar le upoštevajoč določene fizične razbremenitve.

10.Sodišče je v dokaznem zaključku v 8. točki obrazložitve zgoraj obrazloženo strokovno ugotovitev medicinske narave ustrezno umestilo v pravni kontekst in zaključilo, da tožnik ne zmore opravljati svojega dela v polovičnem delovnem času brez fizičnih razbremenitev. Sodišče je pravilno ugotovilo, da niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. V tem sporu se mora tožnikova zmožnost za delo v spornem obdobju ugotavljati glede na delo, ki ga je opravljal tožnik skladno s pogodbo o zaposlitvi. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

10.Sodišče je v dokaznem zaključku v 8. točki obrazložitve zgoraj obrazloženo strokovno ugotovitev medicinske narave ustrezno umestilo v pravni kontekst in zaključilo, da tožnik ne zmore opravljati svojega dela v polovičnem delovnem času brez fizičnih razbremenitev. Sodišče je pravilno ugotovilo, da niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. V tem sporu se mora tožnikova zmožnost za delo v spornem obdobju ugotavljati glede na delo, ki ga je opravljal tožnik skladno s pogodbo o zaposlitvi. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

10.Sodišče je v dokaznem zaključku v 8. točki obrazložitve zgoraj obrazloženo strokovno ugotovitev medicinske narave ustrezno umestilo v pravni kontekst in zaključilo, da tožnik ne zmore opravljati svojega dela v polovičnem delovnem času brez fizičnih razbremenitev. Sodišče je pravilno ugotovilo, da niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. V tem sporu se mora tožnikova zmožnost za delo v spornem obdobju ugotavljati glede na delo, ki ga je opravljal tožnik skladno s pogodbo o zaposlitvi. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

10.Sodišče je v dokaznem zaključku v 8. točki obrazložitve zgoraj obrazloženo strokovno ugotovitev medicinske narave ustrezno umestilo v pravni kontekst in zaključilo, da tožnik ne zmore opravljati svojega dela v polovičnem delovnem času brez fizičnih razbremenitev. Sodišče je pravilno ugotovilo, da niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. V tem sporu se mora tožnikova zmožnost za delo v spornem obdobju ugotavljati glede na delo, ki ga je opravljal tožnik skladno s pogodbo o zaposlitvi. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.

11.Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec opravlja v spornem obdobju, zaradi česar je potrebno upoštevati prepoved opravljanja del glede na vsebino izpostavljenih fizičnih razbremenitev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki se nanaša na vsebino dela, ki ga je opravljal tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v smeri nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčevo zatrjevanje, da tožnik v svojem opisu del ne vsebuje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale stvarne razbremenitve, kot jih je izpostavil sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju in da tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah, v tem sporu ne more imeti bistvene pravne teže. Tožnikovo izpovedbo glede opisanega obsega dela je potrebno tolmačiti v smislu, da pri tožniku ne gre za takšno delo, kjer bi bilo točno predpisano opravljanje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale sporne fizične razbremenitve v določenem obsegu vsak dan, vendar je narava tožnikovega dela kot "občinskega redarja" takšna, da zahteva izvajanje hitrih gibov, počepanje, klečanje, tek ali hitro hojo, posebej po neravnem terenu ali stopnicah, pri čemer ni mogoče vnaprej napovedati, kdaj in v kakšnem obsegu bodo takšne obremenitve potrebne. Slednje je seveda odvisno od vsakokratnih okoliščin pri opravljanju dela vsak dan.

11.Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec opravlja v spornem obdobju, zaradi česar je potrebno upoštevati prepoved opravljanja del glede na vsebino izpostavljenih fizičnih razbremenitev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki se nanaša na vsebino dela, ki ga je opravljal tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v smeri nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčevo zatrjevanje, da tožnik v svojem opisu del ne vsebuje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale stvarne razbremenitve, kot jih je izpostavil sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju in da tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah, v tem sporu ne more imeti bistvene pravne teže. Tožnikovo izpovedbo glede opisanega obsega dela je potrebno tolmačiti v smislu, da pri tožniku ne gre za takšno delo, kjer bi bilo točno predpisano opravljanje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale sporne fizične razbremenitve v določenem obsegu vsak dan, vendar je narava tožnikovega dela kot "občinskega redarja" takšna, da zahteva izvajanje hitrih gibov, počepanje, klečanje, tek ali hitro hojo, posebej po neravnem terenu ali stopnicah, pri čemer ni mogoče vnaprej napovedati, kdaj in v kakšnem obsegu bodo takšne obremenitve potrebne. Slednje je seveda odvisno od vsakokratnih okoliščin pri opravljanju dela vsak dan.

11.Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec opravlja v spornem obdobju, zaradi česar je potrebno upoštevati prepoved opravljanja del glede na vsebino izpostavljenih fizičnih razbremenitev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki se nanaša na vsebino dela, ki ga je opravljal tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v smeri nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčevo zatrjevanje, da tožnik v svojem opisu del ne vsebuje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale stvarne razbremenitve, kot jih je izpostavil sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju in da tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah, v tem sporu ne more imeti bistvene pravne teže. Tožnikovo izpovedbo glede opisanega obsega dela je potrebno tolmačiti v smislu, da pri tožniku ne gre za takšno delo, kjer bi bilo točno predpisano opravljanje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale sporne fizične razbremenitve v določenem obsegu vsak dan, vendar je narava tožnikovega dela kot "občinskega redarja" takšna, da zahteva izvajanje hitrih gibov, počepanje, klečanje, tek ali hitro hojo, posebej po neravnem terenu ali stopnicah, pri čemer ni mogoče vnaprej napovedati, kdaj in v kakšnem obsegu bodo takšne obremenitve potrebne. Slednje je seveda odvisno od vsakokratnih okoliščin pri opravljanju dela vsak dan.

11.Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec opravlja v spornem obdobju, zaradi česar je potrebno upoštevati prepoved opravljanja del glede na vsebino izpostavljenih fizičnih razbremenitev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki se nanaša na vsebino dela, ki ga je opravljal tožnik v obdobju od 16. 2. 2024 do 17. 4. 2024 v smeri nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčevo zatrjevanje, da tožnik v svojem opisu del ne vsebuje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale stvarne razbremenitve, kot jih je izpostavil sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju in da tožnikove pretežne obremenitve pri delu niso take, da bi moral sunkovito obremenjevati kolenske sklepe, opravljati globoke počepe, teči ali opravljati hitro hojo po neravnem terenu ali stopnicah, v tem sporu ne more imeti bistvene pravne teže. Tožnikovo izpovedbo glede opisanega obsega dela je potrebno tolmačiti v smislu, da pri tožniku ne gre za takšno delo, kjer bi bilo točno predpisano opravljanje delovnih obremenitev, ki bi zahtevale sporne fizične razbremenitve v določenem obsegu vsak dan, vendar je narava tožnikovega dela kot "občinskega redarja" takšna, da zahteva izvajanje hitrih gibov, počepanje, klečanje, tek ali hitro hojo, posebej po neravnem terenu ali stopnicah, pri čemer ni mogoče vnaprej napovedati, kdaj in v kakšnem obsegu bodo takšne obremenitve potrebne. Slednje je seveda odvisno od vsakokratnih okoliščin pri opravljanju dela vsak dan.

12.Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

12.Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

12.Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

12.Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.

13.Za tak primer gre tudi pri tožniku. Potrebnost spornih fizičnih razbremenitev je bila pri tožniku prepoznana tudi s strani specialista MDPŠ z dne 11. 9. 2023, ki dobro pozna opis tožnikovega dela. Lečeči specialist je namreč ocenjeval, ali tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto "občinski redar 2". Tožnik je zaradi ugotovljenih potreb po fizičnih razbremenitvah pri opravljanju dela "občinski redar 2", ki jih potrjuje tudi izvid inštituta C. z dne 19. 3. 2024, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podal zahtevo za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Opravljanje dela "občinski redar 2" pod splošnimi pogoji za tožnika zaradi degenerativnih sprememb očitno ni več ustrezno delo.

13.Za tak primer gre tudi pri tožniku. Potrebnost spornih fizičnih razbremenitev je bila pri tožniku prepoznana tudi s strani specialista MDPŠ z dne 11. 9. 2023, ki dobro pozna opis tožnikovega dela. Lečeči specialist je namreč ocenjeval, ali tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto "občinski redar 2". Tožnik je zaradi ugotovljenih potreb po fizičnih razbremenitvah pri opravljanju dela "občinski redar 2", ki jih potrjuje tudi izvid inštituta C. z dne 19. 3. 2024, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podal zahtevo za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Opravljanje dela "občinski redar 2" pod splošnimi pogoji za tožnika zaradi degenerativnih sprememb očitno ni več ustrezno delo.

13.Za tak primer gre tudi pri tožniku. Potrebnost spornih fizičnih razbremenitev je bila pri tožniku prepoznana tudi s strani specialista MDPŠ z dne 11. 9. 2023, ki dobro pozna opis tožnikovega dela. Lečeči specialist je namreč ocenjeval, ali tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto "občinski redar 2". Tožnik je zaradi ugotovljenih potreb po fizičnih razbremenitvah pri opravljanju dela "občinski redar 2", ki jih potrjuje tudi izvid inštituta C. z dne 19. 3. 2024, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podal zahtevo za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Opravljanje dela "občinski redar 2" pod splošnimi pogoji za tožnika zaradi degenerativnih sprememb očitno ni več ustrezno delo.

13.Za tak primer gre tudi pri tožniku. Potrebnost spornih fizičnih razbremenitev je bila pri tožniku prepoznana tudi s strani specialista MDPŠ z dne 11. 9. 2023, ki dobro pozna opis tožnikovega dela. Lečeči specialist je namreč ocenjeval, ali tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto "občinski redar 2". Tožnik je zaradi ugotovljenih potreb po fizičnih razbremenitvah pri opravljanju dela "občinski redar 2", ki jih potrjuje tudi izvid inštituta C. z dne 19. 3. 2024, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podal zahtevo za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Opravljanje dela "občinski redar 2" pod splošnimi pogoji za tožnika zaradi degenerativnih sprememb očitno ni več ustrezno delo.

14.Nenazadnje je zmoten pritožbeni očitek, da je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu, saj je slednje lahko pravno upoštevno pri zavarovancih, ki opravljajo samostojno dejavnost.

14.Nenazadnje je zmoten pritožbeni očitek, da je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu, saj je slednje lahko pravno upoštevno pri zavarovancih, ki opravljajo samostojno dejavnost.

14.Nenazadnje je zmoten pritožbeni očitek, da je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu, saj je slednje lahko pravno upoštevno pri zavarovancih, ki opravljajo samostojno dejavnost.

14.Nenazadnje je zmoten pritožbeni očitek, da je potrebno začasno nezmožnost za delo ocenjevati glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu, saj je slednje lahko pravno upoštevno pri zavarovancih, ki opravljajo samostojno dejavnost.

15.Ker tožniku v spornem obdobju stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka, še niso bile priznane, potrdilo MDPŠ pa je le podlaga za morebitno ugotavljanje preostale delovne zmožnosti v invalidskem postopku, je sodišče sprejelo pravilen dokazni zaključek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

15.Ker tožniku v spornem obdobju stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka, še niso bile priznane, potrdilo MDPŠ pa je le podlaga za morebitno ugotavljanje preostale delovne zmožnosti v invalidskem postopku, je sodišče sprejelo pravilen dokazni zaključek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

15.Ker tožniku v spornem obdobju stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka, še niso bile priznane, potrdilo MDPŠ pa je le podlaga za morebitno ugotavljanje preostale delovne zmožnosti v invalidskem postopku, je sodišče sprejelo pravilen dokazni zaključek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

15.Ker tožniku v spornem obdobju stvarne razbremenitve v okviru invalidskega postopka, še niso bile priznane, potrdilo MDPŠ pa je le podlaga za morebitno ugotavljanje preostale delovne zmožnosti v invalidskem postopku, je sodišče sprejelo pravilen dokazni zaključek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

16.Sodišče je dejstva, ki jih je ugotovil sodni izvedenec, drugače, a pravilno ovrednotilo, saj je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju presegel svojo kompetenco ugotavljanja dejstev.

16.Sodišče je dejstva, ki jih je ugotovil sodni izvedenec, drugače, a pravilno ovrednotilo, saj je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju presegel svojo kompetenco ugotavljanja dejstev.

16.Sodišče je dejstva, ki jih je ugotovil sodni izvedenec, drugače, a pravilno ovrednotilo, saj je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju presegel svojo kompetenco ugotavljanja dejstev.

16.Sodišče je dejstva, ki jih je ugotovil sodni izvedenec, drugače, a pravilno ovrednotilo, saj je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju presegel svojo kompetenco ugotavljanja dejstev.

17.Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

17.Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

17.Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

17.Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

18.Stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnik krije sam.

18.Stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnik krije sam.

18.Stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnik krije sam.

18.Stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnik krije sam.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Da gre za pomembne funkcionalne okvare desnega kolena kot posledico degenerativne okvare sklepnih hrustancev, ki so dokumentirane na opisu RTG slik z dne 24. 1. 2024.

1Da gre za pomembne funkcionalne okvare desnega kolena kot posledico degenerativne okvare sklepnih hrustancev, ki so dokumentirane na opisu RTG slik z dne 24. 1. 2024.

1Da gre za pomembne funkcionalne okvare desnega kolena kot posledico degenerativne okvare sklepnih hrustancev, ki so dokumentirane na opisu RTG slik z dne 24. 1. 2024.

1Da gre za pomembne funkcionalne okvare desnega kolena kot posledico degenerativne okvare sklepnih hrustancev, ki so dokumentirane na opisu RTG slik z dne 24. 1. 2024.

2Lahko bi opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

2Lahko bi opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

2Lahko bi opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

2Lahko bi opravljal delo v polovičnem delovnem času ob upoštevanju fizičnih razbremenitev: brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

3Pri tožniku brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

3Pri tožniku brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

3Pri tožniku brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

3Pri tožniku brez nenadnih sunkovitih obremenitev kolenskih sklepov, globokih počepov in teka ali hitre hoje po neravnem terenu ali stopnicah.

4Potrebno je ugotoviti in upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati.

4Potrebno je ugotoviti in upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati.

4Potrebno je ugotoviti in upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati.

4Potrebno je ugotoviti in upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati.

5Ob nadaljnjem opravljanju dela, ki ga zavarovanec zaradi svojih zdravstvenih težav brez stvarnih razbremenitev ne zmore, bi se mu zdravstveno stanje poslabševalo.

5Ob nadaljnjem opravljanju dela, ki ga zavarovanec zaradi svojih zdravstvenih težav brez stvarnih razbremenitev ne zmore, bi se mu zdravstveno stanje poslabševalo.

5Ob nadaljnjem opravljanju dela, ki ga zavarovanec zaradi svojih zdravstvenih težav brez stvarnih razbremenitev ne zmore, bi se mu zdravstveno stanje poslabševalo.

5Ob nadaljnjem opravljanju dela, ki ga zavarovanec zaradi svojih zdravstvenih težav brez stvarnih razbremenitev ne zmore, bi se mu zdravstveno stanje poslabševalo.

Zveza:

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/1, 353

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.