Jedro

Ker tožnica izpodbija sklep o popravi pomote, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je organ prve stopnje v tabeli izreka sklepa DT 42918-87122/2012-1 08-3211-06z dne 23. 10. 2012 popravil očitne pomote pri navedbi izvršilnih naslovov, in sicer tako, da je besedilo "Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, št. dok. DT4224-91029/201 z dne 10. 4. 2012" popravil tako, da se pravilno glasi "Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, št. dok. DT4224-91029/2012-061F z dne 10. 4. 2012"; ter besedilo "Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, št. dok. 4224-00430/2012- z dne 20. 4. 2012" popravil tako, da se pravilno glasi "Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, št. dok. 4224-00430/2012-013F z dne 20. 4. 2012". V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je prišlo do očitne pomote pri navajanju celotne številke, zato je izdal sklep o popravi pomote v skladu s 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Pritožbeni organ je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnil in pritrdil odločitvi organa prve stopnje, ter dodal, da se s sklepom o popravi pomot za pritožnico ni ustvarilo nič novega in da se sklep o davčni izvršbi v ničemer ni dopolnil. Pritožbene ugovore, da gre za podvajanje iste obveznosti, da niso razloženi zneski terjanih glavnic, da ni izvršilnih naslovov za zamudne obresti in da akontacija dohodnine ni izvršilni naslov, je pritožbeni organ zavrnil ter dodal, da se z izpodbijanim sklepom ne opravlja postopek davčne izvršbe, temveč se popravlja pomoto pri zapisu celotne številke posamezne odločbe v sklepu o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo in je predmet presoje v drugem postopku. Pritožbeni organ se iz navedenega razloga ni spuščal v presojo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na postopek davčne izvršbe, ker bodo le-te presojane v pritožbenem postopku zoper sklep o davčni izvršbi.

3. Tožnica v tožbi navaja, da v celoti izpodbija pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Meni, da je pritožbeni organ tožničine pritožbene navedbe neutemeljeno zavrnil kot brezpredmetne. Prav tako tožnica meni, da je napačno stališče organa prve stopnje kot tudi pritožbenega organa, da se je s sklepom o popravi pomote odpravila le pomota. Meni, da ne gre za napake v številkah, temveč za popolnima drugačne številke in za druge odločbe, zato organ prve stopnje ni imel zakonske podlage za izdajo sklepa o popravi pomote. Organ prve stopnje je namreč dopisal popolnoma nove številke, zato gre za druge odločbe, in tako ni mogoče slediti stališču, da gre za očitno pomoto. Prav tako tožnica meni, da z izdajo sklepa o popravi pomote organ prve stopnje tožnici povzroča škodo. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi tožnice ugodi in se sklep organa prve stopnje razveljavi in postopek ustavi. Toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi ter predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

5. Tožba se zavrže. 6. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7. Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

8. Citirana določba 223. člena ZUP torej jasno opredeljuje obseg popravnega sklepa, ki je namenjen izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se sklep tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru tudi gre. Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je namreč organ prve stopnje popravil očitne pomote pri navedbi izvršilnih naslovov, torej je popravil napake pri navedbi številk dveh odločb. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu.

9. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist. Tožnica namreč ugovarja, da gre za druge odločbe in ne za pisno napako. Glede na listine v upravnem spisu pa po presoji sodišča z navedenimi ugovori ne izkazuje, da je bilo s popravnim sklepom poseženo v njen pravni položaj, zato sporni sklep o popravi pomote predstavlja zgolj procesni sklep. Takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 11. Ker je sodišče tožbo tožnice zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).