Jedro

Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.

Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 24. 2. 2020 dopusti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 24. 2. 2020 ne dopusti.

2. Zoper to odločitev se pritožuje tožnik po pooblaščenki. Opisuje, da je bil zaradi določenih razlogov primoran razširiti tožbeni zahtevek na način, da bo trasa služnosti obsegala tudi prostor pred garažo (točke J – K – I). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bo treba v primeru te spremembe ponovno zaslišati že zaslišane priče. Za odločanje o spremenjeni tožbi bi bila potrebna le nova skica izvedenca in obravnava na kraju samem (ena obravnava bi bila v tej pravdi potrebna ne glede na to, ali bo sprememba tožbe dopuščena). V kolikor sodišče spremembe tožbe ne bo dopustilo, pa bo potrebna nova tožba. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je predmetni pravdni postopek praktično "pripeljan do konca". Skica, kako naj bi služnost potekala, je izdelana, stranke so v zvezi s tem že podale svoje pripombe (oziroma je rok za pripombe že iztekel). Dopustitev razširitve tožbe bi po mnenju sodišča prve stopnje terjala ponovno, bolj natančno zaslišanje prič in strank glede služnosti obračanja, ter morebitno dodatno angažiranje izvedenca. Glede na opisano fazo postopka torej sprememba tožbe ne bi bila smiselna.

5. Temu stališču pritožbeno sodišče ne sledi. Spreminjane tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tudi z vidika ekonomičnosti smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu. V nasprotnem primeru bo moral tožnik vložiti novo tožbo in bo treba v novem postopku začeti vse od začetka.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je spremembo tožbe z dne 24. 2. 2020 dopustilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).