Jedro

Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela, ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.

V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za odlog izvršbe.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Gre za vprašanje razlage zakona, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem odstavku 72. člena v povezavi z drugimi odstavkom določa, da upnik soglasja dolžnika za odlog izvršbe ne potrebuje, če se izvršba še ni začela. V konkretnem primeru se izvršba še ni začela, saj začetek izvršbe zakonodajalec ni želel enačiti s formalnim začetkom izvršilnega postopka, to je z izdajo sklepa o izvršbi, pač pa začetek izvršbe pomeni neposredna dejanja izvršbe, usmerjena v realizacijo sklepa o izvršbi. V konkretnem primeru gre za izvršbo nedenarne terjatve in so neposredna dejanja izvršbe realna dejanja upnika ali tretjega (npr. izvršitelja) usmerjena v odstranitev nedovoljenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Po izdaji sklepa o izvršbi je dolžnik nadaljeval z nedovoljeno gradnjo na nepremičnini upnika in v postopku ne gre več zgolj za odstranitev temeljne plošče, pač pa večnadstropnega objekta kar je izjemno drag gradbeni poseg, zato želi upnik objekt legalizirati, kar pa lahko traja več let. V korist dolžnika je, da se objekt legalizira, saj bi sicer dolžnika bremenili enormni stroški rušenja. Stališče sodišča, da se je izvršba začela že z izdajo sklepa o izvršbi je zmotno.

3.Dolžnika na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6.Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, to je dosege nadomestnega dejanja, s pooblastilom upniku, da sam ali s pomočjo izpolnitvenih pomočnikov ter ob pomoči izvršitelja, če bo potrebno, na stroške dolžnikov, vzpostavi prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 1 tako da odstrani armirano betonsko temeljno ploščo, odstrani vse gradbeni material, ki bo nastal zaradi odstranitve temeljne plošče ter gradbeno jamo, ki bo nastala po odstranitvi temeljne plošče zasuje z zemljo, na celotni površini dela nepremičnine, na kateri je prišlo do gradbenega posega, pa zaseje travo. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen dne 11. 7. 2023.

7.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika za odlog izvršbe za dobo enega leta in ga pozvalo, da predloži pisno soglasje dolžnika, da soglaša z odlogom izvršbe z opozorilom, da bo sicer predloga za odlog zavrglo, čemur je upnik nasprotoval z argumentom, da se izvršba še ni pričela, zato skladno s prvim odstavkom 72. člena ZIZ, soglasja dolžnika ne potrebuje.

8.V skladu z določbo prvega odstavka 72. člena ZIZ sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela. Če pa se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom.

9.V skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZIZ v primeru, če je predlagal odlog izvršbe upnik, sodišče oziroma izvršitelj izvršbo odloži za toliko časa, za kolikor jo je predlagal upnik, vendar pa največ za eno leto. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga.

10.Sodišča prve stopnje je zavzelo stališče, da se skladno s prvim odstavkom 46. člena ZIZ, izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače in da pri izvršbe zaradi uveljavitve terjatve po določbi 228. člena ZIZ, taka izjema ni določena. Razlaga upnika, da se izvršba še ni začela, je v nasprotju z določbo 46. člena ZIZ, saj je zizdajo sklepa o izvršbi ter njegovo vročitvijo strankam, upniku dano pooblastilo, da sam ali s pomočjo izpolnitvenih pomočnikov ter ob pomoči izvršitelja, če bo potrebno, na stroške dolžnikov vzpostavi prejšnje stanje na predmetni nepremičnini, pri čemer je oprava neposrednih dejanj izvršbe časovno povsem v domeni upnika in ni odvisna od drugih (sodišča in izvršitelja). Odlog izvršbe je namreč institut, ki vpliva le na izvršbo in njen potek (opravo izvršilnih dejanj inopravil), ne pa tudi na tek izvršilnega postopka. Sodišče tako ugotavlja, da upnik kljub izdanemu delnemu sklepu o izvršbi z dne 14. 6. 2023, ki je postal pravnomočen dne 11. 7. 2023 in je na strani upnika oprava neposrednih dejanj izvršbe, ki se je tako že začela in kljub izrecnemu pozivu sodišča, ni predložil soglasja dolžnika za odlog izvršbe.

11.Tako stališče je pravilno.

12.Pritožbeno sodišče temu le še dodaja, da ni utemeljeno upnikovo stališče, da se v konkretnem primeru izvršba še ni začela. Skladno z določbo prvega odstavka 2. člena ZIZ, ki ureja "začetek postopka" (takšen je tudi naslov), se postopek izvršbe in postopek zavarovanja uvede na predlog upnika. Iz vsebine te določbe nedvomno izhaja, da je govora o "uvedbi" postopka.

13.Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.

14.V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

15.Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki je upnikov predlog za odlog izvršbe, ki mu ni priloženo soglasje dolžnika v primeru nepremičninske izvršbe, štelo kot formalno pomanjkljiv in pozvalo upnika na predložitev soglasja dolžnika, potem pa s predlogom ravnalo kot z nepopolno vlogo in jo je v skladu s 108. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo, ker upnik soglasja ni predložil.

16.Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 2, 2/1, 15, 46, 46/1, 72, 72/1, 72/2, 74, 74/3, 228 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 112, 179, 189, 189/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.