Jedro

Očitne pomote vložnika ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 10.225,84 EUR z obrestmi, ki jih zaračunava Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana za hranilne vloge na vpogled, ki tečejo od zneska 20.000 DEM od 14. 4. 1994 do 31. 12. 2001 in od zneska 10.225,84 EUR od 1. 1. 2002 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek za plačilo obresti od zneska 20.000 DEM od dne 10. 10. 1993 do dne 13. 4. 1994 je zavrnilo ter tožencu naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženec vložil vlogo imenovano "predlog za dopustitev revizije," ki pa jo je treba, ob upoštevanju dejstva, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP-D) šteti za revizijo (130. člen ZPP-D v zvezi s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07, v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je prepozna.

6. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP).

7. V obravnavanem primeru je odvetnica toženca prejela sodbo pritožbenega sodišča 10. 12. 2008. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije se je iztekel v petek 9. 1. 2009. Toženec je poslal revizijo po odvetnici dne 9. 1. 2009 priporočeno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To jo je dne 13. 1. 2009 odstopilo prvostopenjskemu sodišču, ki je revizijo prejelo 14. 1. 2009, torej pet dni po izteku tridesetdnevnega roka.

8. Po določilu šestega odstavka 112. člena ZPP se tudi vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena. Pogoj pa je, da je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87 člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

Ker je revizijo v imenu toženca vložila njegova odvetnica, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitne pomote vložnika po sodni praksi(1) ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto, torej lapsus (in ne za neznanje ali neskrbnost), bo pri odvetniku mogoča npr. tedaj, ko je bilo sodišče v sami vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici.(2) Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto. To nenazadnje potrjuje tudi samo poimenovanje te vloge (kot predlog za dopustitev revizije), zato toženčeve revizije ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.

9. Ker je torej revizija prepozna, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 595/2006 z dne 17. 12. 2008, II Ips 727/2005 z dne 6. 3. 2008, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004, II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003, X Ips 8/2009 z dne 17. 2. 2009, itd..

Op. št. (2): Ude, L. in drugi; Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 464.