Uporaba posnetkov kot dokaz na sodišču

Datum

25.04.2023

Številka

07121-1/2023/561

Kategorije

Sodni postopki, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da vaš sosed že dlje časa snema svojo dovozno pot, ki predstavlja tudi vašo služnostno pot. Kamera zajame tudi državno oz. občinsko pot. Dne … je bil posnet dogodek na delu ceste, ki je občinska pot in je bil uporabljen zoper vas na sodišču kot dokaz. Prosite nas za pregled in odgovore:

-Katera je zakonska podlaga za snemanje ter ali lahko fizična oseba uporabi posnetek na občinskem ali katerem koli drugem delu, po katerem se dostopa do vaše hiše ter

-katera vrsta kršitve je storjena s tem dejanjem in katera sredstva lahko uporabite zoper zaščito svoje pravice.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravičenost konkretnega videonadzora IP v nezavezujočem mnenju ne more komentirati, zato vam z mnenjem podaja zgolj splošna pojasnila.

Izvajalec videonadzora lahko načeloma posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oz. ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. V primeru, da bi prišlo do kraje ali drugega škodnega dogodka, bi lahko do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od pravnih podlag skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe) eventualno dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Napotujemo vas na spletno stran IP, na kateri lahko preberete ključne informacije o izvajanju videonadzora po ZVOP-2: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Upravljavec videonadzora mora presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe in sicer:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor iz svojega zasebnega objekta oz. zasebne lastnine se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. V tem primeru mora imeti izvajalec videonadzora pravno podlago za snemanje; kadar gre za snemanje s strani posameznika, bodo to v praksi npr. zakoniti interesi (npr. varnost ljudi ali premoženja), po zgoraj citirani točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.

Opozarjamo, da bi IP v tem primeru lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2023/460 z dne 6. 4. 2023.

Upravljavec lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V primeru da je konkretni upravljavec uvedel videonadzor za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. IP še pojasnjuje, da bi v primeru, da je prišlo do kraje ali drugega škodnega dogodka, lahko do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od pravnih podlag skladno z zgoraj citiranim prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe) eventualno lahko dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče. Ob tem pa opozarjamo, da IP skladno s svojimi pristojnostmi ni upravičen presojati, s katerimi osebnimi podatki se je sodišče upravičeno seznaniti v okviru določenega sodnega postopka.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo