Jedro

Relevantna pravna podlaga (t.j. tar. št. 4021 ZST-1) ne določa sodne takse glede na vrednost spornega predmeta, temveč glede na vrsto opravljenega dejanja (določa znesek sodne takse in ne količnika za odmero sodne takse), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodna taksa v postopku, v katerem se izterjuje nižja denarna terjatev, nižja in da znaša le 33,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog z dne 30. 6. 2020. 2. Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je odmerjena taksa previsoka glede na znesek, zato predlaga, da sodišče preveri njeno višino, saj meni, da je za nižji znesek določena taksa v višini 33,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks se glede na določbo 3. odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (1. odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

6. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo ob uporabi pravilne materialno pravne podlage, ki jo v tem primeru predstavljajo določila 34a. člena ZST-1. Le-ta v 1. odstavku določa, da je zoper plačilni nalog, poslan stranki v primeru iz 1. odstavka 34. člena ZST-1, dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

7. Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je dolžnik ugovarjal, da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Glede na razloge sodišča prve stopnje je sodišče dolžnika s plačilnim nalogom z dne 30. 6. 2020 pozvalo na plačilo sodne takse za ugovor po tar. št. 4021 ZST-1, in sicer v višini 55,00 EUR.

8. V skladu s podatki v spisu je sodišče prve stopnje z navedenim plačilnim nalogom pozvalo dolžnika na plačilo sodne takse za redni ugovor zoper sklep o izvršbi. Višino sodne takse v tem primeru določa tar. št. 4021 ZST-1, in je 55,00 EUR, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je bil dolžnik z navedenim plačilnim nalogom pozvan na plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR, je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa pravilno odmerjena. Ob navedenem je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrnilo (3. odstavek 34.a člena ZST-1).

9. Dolžniku je ob tem zgolj pojasniti, da relevantna pravna podlaga (t.j. tar. št. 4021 ZST-1) ne določa sodne takse glede na vrednost spornega predmeta, temveč glede na vrsto opravljenega dejanja (določa znesek sodne takse in ne količnika za odmero sodne takse), zato je neutemeljena njegova pritožbena navedba, da je sodna taksa v postopku, v katerem se izterjuje nižja denarna terjatev, nižja in da znaša le 33,00 EUR.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter 3. odstavkom 1. člena ZST-1), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ in s 3. odstavkom 1. člena ZST-1) ni ugotovilo nobenih kršitev.

11. Ker sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ni ugodilo, prične (ne glede na obrazložitev sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku izpodbijanega sklepa) glede na 7. odstavek 34a. člena ZST-1 rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu z dne 30. 6. 2020, teči naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča dolžniku.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker dolžnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.