Jedro

Pravdni postopek, ki se začne zaradi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, se ne začne z vložitvijo tožbe, ampak s pravnomočnostjo sklepa iz 2. odstavka 55 a člena ZIP. Zato instančno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pravnega sredstva zoper odločbo, izdano v pravdnem postopku, ne morejo upoštevati kršitev procesnega prava, do katerih je prišlo v drugem - izvršilnem postopku.

Če za denarne obveznosti, izražene v tuji valuti, obrestna mera ni določena z zakonom, to ne pomeni, da jih toženi stranki sploh ni treba plačati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Proti sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, je sedanja tožena stranka (dolžnik v izvršilnem postopku) vložila ugovor. V sledečem pravdnem postopku je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 19.861.750 ITL z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled za valuto ITL od 26.9.1991 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka. Pritožbo tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravdni postopek, ki se začne zaradi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, je posebne vrste pravdni postopek, ki se ne začne z vložitvijo tožbe, kot to določa 185. člen ZPP, ampak s pravnomočnostjo sklepa iz 2. odstavka 55.a člena ZIP. Do tedaj pa se vodi kot izvršilni postopek. Zato inštančna sodišča pri odločanju o utemeljenosti pravnih sredstev, vloženih zoper odločbe sodišč, izdane v pravdnem postopku, ne morejo upoštevati morebitnih kršitev procesnega prava, do katerih je prišlo v drugem - izvršilnem - postopku pa čeprav je izvršilni postopek prešel po 2. odstavku 55. a člena ZIP v pravdnega. To velja še posebej za revizijsko sodišče (primerjaj: 9. člen ZIP). Zato tožena stranka ne more z uspehom uveljavljati morebitne nedoločenosti tožbenega zahtevka. O tej bi bilo možno govoriti samo, če izvršilno sodišče ne bi samo oblikovalo sklepa o izvršbi v skladu z 2. odstavkom 38. člena ZIP. Ker pa je to storilo, je bil tožbeni zahtevek v času, ko je izvršilni postopek prešel v pravdnega, oblikovan. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bila po mnenju tožene stranke v tem, da je sodišče odločalo o neobstoječem zahtevku, zato ni.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o obveznosti tožene stranke, da plača tudi obresti od glavnega dolga, dovolj obrazložilo tako, da niti njemu niti sodišču druge stopnje v zvezi z njuno odločitvijo o obveznosti tožene stranke, da plača tudi obresti, ni mogoče očitati nikakršne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Razsodilo pa je tudi materialnopravno pravilno. Po 1. odstavku 277. člena ZOR dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, tudi zamudne obresti. Če za denarne obveznosti, izražene v tuji valuti, obrestna mera ni določena z zakonom, to ne pomeni, da jih toženi stranki sploh ni treba plačati. Plačati jih mora in sicer po obrestni meri, katere višino je - ne v škodo tožene stranke - določilo sodišče prve stopnje.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato in ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (385. člena ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.