Jedro

Prepričanje nasprotne udeleženke, da zdravljenja v nadzorovani obravnavi ne potrebuje več, ker ambulantno obiskuje psihiatra, se več ne ogroža in ni do nikogar več nasilna ter ima stroške redno plačane, ni mogoče slediti. Nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v mnenju izvedenke psihiatrične stroke.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki podaljšalo zdravljenje v nadzorovani obravnavi pod nadzorom UPK X za dobo šestih mesecev, to je do 17. 8. 2022. Določilo je koordinatorke nadzorovane obravnave in njihove naloge.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka po svojem pooblaščenem odvetniku. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zoper nasprotno udeleženko ne izreče noben ukrep po ZDZdr1, podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Predlaga, naj se stroški postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi naložijo v plačilo predlagateljici. Opozarja na izpovedbo nasprotne udeleženke in ugotovitve izvedenke ter meni, da zakonski pogoji za podaljšanje ukrepa po 80. členu ZDZdr niso podani. Gre za grob poseg v njene osebnostne pravice in pravico do svobode. Sama se redno ambulantno zdravi. Sodišče bi moralo postaviti drugega izvedenca, zaslišati oba njena lečeča psihiatra, tudi dr. A. (prav: dr. B.) in vpogledati v vso njeno medicinsko dokumentacijo, saj je pomembno, kakšno je trenutno zdravstveno stanje udeleženke, ali redno jemlje zdravila in kakšna je pravilna diagnoza, ki so jo postavili psihiatri in ki je povod za uvedbo tega postopka. Ker tega ni storilo in ni natančno obrazložilo, zakaj ni zaslišalo dr. B., je kršilo načelo kontradiktornosti (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) 22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP. Dejansko stanje je ostalo nerazčiščeno, podana je kršitev 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ukrep traja tudi nesorazmerno – če bi bil potreben, bi zadoščalo, da bi bil omejen na tri mesece.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je bilo zdravljenje nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi uvedeno na podlagi sklepa istega sodišča Pr 671/2021 z dne 4. 11. 2021 (red. št. 25), ko je bilo ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr. Z izpodbijanim sklepom je sodišče na podlagi pravočasnega predloga predlagatelja zdravljenje v nadzorovani obravnavi le podaljšalo, in sicer skladno s prvim odstavkom 83. člena ZDZdr za nadaljnjih šest mesecev, potem ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so zanj še vedno podani potrebni zakonski pogoji2. Odločitev je pravilna in je pritožba z ničemer ne omaje. Pritožbeno sodišče jo sprejema. Odgovorilo bo le na bistvene pritožbene navedbe.

5. Očitanih procesnih kršitev sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Dokazni postopek je izvedlo pravilno in temeljito, sprejeto odločitev pa pojasnilo z natančnimi, jasnimi in prepričljivimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema. Očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-14 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ni zagrešilo. Absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni obrazložena in je ni mogoče natančneje preizkusiti.

6. Tudi očitane kršitve načela kontradiktornosti ni (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, 22. člen Ustave in 6. člen EKČP). Sodišče je izvedlo vse potrebne dokaze in se opredelilo do vseh navedb nasprotne udeleženke in njenega pooblaščenca. V postopku je nasprotni udeleženki v celoti omogočilo pravico do izjave. Podala je pisni odgovor na predlog in sodelovala pri izvajanju dokazov. Ocenilo je dokaze, ki jih je predlagala (izvid lečeče psihiatrinje, ki ga je sodišču posredovala nasprotna udeleženka z odgovorom na predlog). Drugih dokaznih predlogov ni podala. Pregledalo je vso medicinsko dokumentacijo in podatke o dosedanjih obravnavah nasprotne udeleženke pred sodiščem, pridobilo mnenje izvedenke ter jo v navzočnosti nasprotne udeleženke in njenega pooblaščenca zaslišalo na naroku. Izvedenka, ki je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke spremljala že v dosedanjih postopkih pred sodiščem, je mnenje izdelala po vpogledu celotne medicinske dokumentacije (vključno z dokumentacijo o ambulantnem zdravljenju nasprotne udeleženke pri obeh lečečih psihiatrih). Na njeno mnenje o trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, o diagnozi in potrebnem jemanju zdravil ne nasprotna udeleženka ne njen pooblaščenec nista imela pripomb. Ni bilo razlogov, da mnenja izvedenke sodišče ne bi sprejelo, saj je bilo skladno tudi z mnenjem lečeče psihiatrinje, razvidne iz predloženega izvida. Ob ugotovitvi, da nihče od udeležencev na mnenje izvedenke ni imel pripomb, razlogov za dvom o njegovi pravilnosti ni bilo in s tem tudi ne za imenovanje drugega izvedenca. Tudi na navedbe in predloge pooblaščenca, podane na naroku, je sodišče obrazloženo odgovorilo in jih v obravnavanem sklepu pravilno zavrnilo. Tako se izkaže, da nasprotni udeleženki sodelovanje v postopku in pravica do izjave v ničemer nista bili kršeni.

7. Drži, da je zdravljenje v nadzorovani obravnavi brez privolitve osebe eden od v zakonu predvidenih prisilnih ukrepov, ki v določeni meri posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je le pod zakonsko predpisanimi pogoji, kadar je treba zaščititi koristi in pravice same zdravljene osebe, ki zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr). Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so pri nasprotni udeleženki zaradi njenega zdravstvenega stanja in odklanjanja zdravljenja še vedno podani vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr, je treba pritožbeno naziranje o nepotrebnem in nesorazmernem posegu v njene pravice oziroma osebno svobodo zavrniti kot zmotno.

8. Prepričanje nasprotne udeleženke, da zdravljenja v nadzorovani obravnavi ne potrebuje več, ker ambulantno obiskuje psihiatra, se več ne ogroža in ni do nikogar več nasilna ter ima stroške redno plačane, ni mogoče slediti. Nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v mnenju izvedenke psihiatrične stroke. Izdelano je bilo po pravilih stroke, po pregledu nasprotne udeleženke, celotne medicinske dokumentacije in ostale dokumentacije v spisu. Ugotovitve izvedenke o diagnozi nasprotne udeleženke so bile skladne z ugotovitvami v predhodnih sodnih postopkih (za uvedbo prisilnega zdravljenja kakor tudi za uvedbo zdravljenja v nadzorovani obravnavi) in z diagnozami v pregledani medicinski dokumentaciji. Sodišče je na tej podlagi ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje (organsko blodnjava motnja) predhodno že 20-krat hospitalizirana, česar pritožba ne izpodbija. Bistvena je ugotovitev, da je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je že ogrožala svoje življenje, hujše ogrožala zdravje drugih in sebi povzročala hujšo premoženjsko škodo zaradi neplačevanja obveznosti in neracionalne porabe denarja. Do ugotovljenega ogrožanja svojega življenja, življenja drugih in premoženjske škode je po ugotovitvah sodišča prišlo prav zaradi duševne motnje, zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Pritožba teh dejanskih ugotovitev iz točke 6 sklepa niti ne izpodbija. Izpolnjeni so prvi štirje pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr.

9. Pritožbeno prepričanje, da udeleženka nadzora ne potrebuje več, ker je tudi po mnenju izvedenke njeno psihično stanje v zadovoljivi remisiji in ker sodeluje v obravnavi, je v nasprotju z nadaljnjim mnenjem izvedenke, da je podaljšanje nadzora za nadaljnjo dobo šestih mesecev še vedno potrebno. Okoliščine, na katere opozarja pritožba, kažejo, da se nasprotna udeleženka lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Vendar pa je po mnenju izvedenke zaradi dolgoletno nezdravljene oziroma slabo zdravljene bolezni trenutno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke še vedno labilno in bi lahko prišlo do hitrih poslabšanj stanja (kot se je to že dogajalo v preteklosti). Zaradi izgube najbližje osebe (smrti matere) je nasprotna udeleženka ostala tudi brez pomembne socialne podpore. O tem se je sodišče prepričalo tudi z njenim zaslišanjem. Tako je pravilna njegova ocena in ugotovitev, da je nadzorovana obravnava potrebna in primerna ne le zaradi spremljanja njenega zdravljenja, pač pa tudi zaradi zagotavljanja drugih socialno varstvenih oziroma drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi.

10. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sklepa v točki 8, da drugačna oblika zdravljenja in krajše trajanje zaenkrat ne pride v poštev. Nasprotna udeleženka pri njej še ni zmožna v celoti sodelovati zaradi nekritičnosti do svoje bolezni. Krajše zdravljenje ji glede na konkretno ugotovljene okoliščine tudi ne bi bilo v korist (pogostejše ambulantno zdravljenje objektivno ni mogoče, nasprotna udeleženka nima drugih bližnjih oseb, ki bi jo lahko spremljale).

11. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni procesnih in materialnih razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Odločeno je le o pritožbi pooblaščenca nasprotne udeleženke. Učinek pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo drugih udeležencev, ali ko pritožbeno sodišče odloči o njihovih pritožbah.

12. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo. Glede na določila 51. člena ZDZdr ne gre za stroške, ki bi jih nosil kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS, št. 77/2008 2 Po drugem odstavku 80. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, - če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, - če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in – če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. 3 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 4 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019