Jedro

O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne.

Izrek

Pritožbam se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nujno pot po parc.št. 1251 k.o. I. kot stvarno služnost pešpoti in vožnje z ročnim vozičkom v korist dela hiše S. 10/a, I., stoječe na parc.št. 1245 k.o. I. last predlagateljice D.B. in sicer potekajoča po že obstoječi poti na parc.št. 1251 k.o. I., ki poteka med stavbama na parc.št. 1251 in 1243 k.o. I., od ulice S. pa do predlagateljičinih vhodnih vrat v širini 2 m in dolžini 11 m kot izhaja iz skice izvedenca S.P., ki je sestavni del tega sklepa. Predlagateljica je za dovoljeno nujno pot dolžna plačati nasprotnim udeležencem denarno nadomestilo v višini 158.535,32 SIT vsakemu od njih 1/13-ino tega zneska, to je vsakemu 12.195,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2004 do plačila. Nadalje je odločilo, da je predlagateljica dolžna 1., 2., 3., 6., 7., 8., 10. in 11. nasprotnemu udeležencu plačati vsakemu 1/8 stroškov postopka, ki skupaj znašajo 179.572,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa, to je od 29.10.2004 do plačila. 12. nasprotni udeleženki pa plačati stroške v zvezi s tem postopkom v znesku 177.144,00 SIT v 15-tih dneh.

Zoper ta sklep so se pritožili nasprotni udeleženci in sicer 12. nasprotni udeleženec V. d.o.o., v pritožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep nezakonit iz razloga, ker dovoli nujno pot do prizidka, ki je črna gradnja. Postopek izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, na podlagi katerega je predlagateljica zgradila sporni prizidek je bil v celoti obnovljen. Zakon o splošnem upravnem postopku v 2. odst. 272. čl. določa, da sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oz. določi, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Glede na navedeno enotno gradbeno dovoljenje na podlagi katerega je predlagateljica zgradila prizidek ne more imeti pravnih učinkov, zato na njegovi podlagi ni mogoče utemeljeno zahtevati pravnega varstva. Pri določanju o dovolitvi nujne poti bi tako moralo sodišče prve stopnje presoditi, kakšna je v danem primeru nepremičnina glede na stanje v zemljiškem katastru in ali ima nepremičnina vsa potrebna pravnomočna dovoljenja za njeno izgradnjo in legalizacijo, ne pa kakšna je nepremičnina v naravi. Pritožnik tudi pojasnjuje, da pridobitev hišne številke ne pomeni avtomatično, da je prizidek vpisan v kataster stavb. V 60. čl. ZENDMPE je določeno, da se v kataster stavb vpisuje identifikacijska številka stavbe, ne pa tudi hišna številka stavbe. V nasprotju s tem pa je sodišče prve stopnje nepremičnino obravnavalo glede na dejansko stanje in nujno pot dovolilo do prizidka, ki je črna gradnja. Dovolitev nujne poti do črne gradnje pa ni le v nasprotju s sodno prakso, ampak tudi v nasprotju z načelom pravne varnosti, kot enega od temeljnih načel pravne države. Izpodbijani sklep je toliko bolj nevzdržen, kajti tudi iz listin, priloženih v tem postopku izhaja, da predlagateljici v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja to najverjetneje ne bo izdano. Gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku ne bo izdano, zato bo morala posledično porušiti prizidek k hiši L. in vzpostaviti prejšnje stanje, po katerem pa dostop v navedeno hišo preko parcele nasprotnih udeležencev sploh ni možen.

1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10. in 11. nasprotni udeleženci navajajo, da si je predlagateljica sama vzpostavila stanje, ko si je zaprla obstoječi dostop iz L. ulice in to vse brez sodelovanja in soglasja nasprotnih udeležencev. Predlagateljica tekom postopka ni nikoli dokazala, da bi kadarkoli uporabljala parcelo nasprotnih udeležencev za potrebe prehoda do svojih vhodnih vrat. Ti so še vedno mnenja, da je bilo imenovanje izvedenca preuranjeno, saj v predmetnem postopku ni izpolnjen primarni pogoj za določitev nujne poti po 140. čl. ZNP, sedaj 88. čl. SPZ, to je, da nepremičnina nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka raba povezana z nesorazmernimi stroški. Objekt na parc.št. 1245 k.o. I., ki je last predlagateljice, ima popolnoma veljavno in uporabno povezavo z infrastrukturo in možnim dostopom iz L. ulice. Razlika med stroški, ki so potrebni za gradbeni poseg ponovne vzpostavitve prehoda in med stroški odškodnine za pravico prehoda, je minimalna in gre za nesorazmerne stroške med samo vzpostavitvijo prehoda in odškodnino za prehod. Ob tem pa velja tudi poudariti, da sporni prehod ni javna pot, ki bi bila namenjena vsakomur, ki bi želel po njem hoditi, temveč gre za funkcionalno zemljišče stavbe na parc.št. 1251 k.o. I., ki je namenjen zgolj uporabi dostopa do stanovanj etažnih lastnikov objekta na naslovu S. 10, I.. Sodišče je tako zgolj slepo sledilo izvedeniškemu mnenju, ki navaja, da je prehajanje ene družine več skozi prehod iz S. manj škodljivo, kot pa prehod ene družine skozi vhod iz L. ulice. Tu gre za reševanje pravnega vprašanja, ne pa dejanskega. Predvsem nasprotni udeleženci niso storili nič, da bi morali trpeti omejitev lastninske pravice, predlagateljica pa je nezakonito zgradila prizidek in si po svoji volji preuredila skupni vhod iz L. ulice, sedaj pa izsiljuje možnost dostopa do svoje solastne nepremičnine. Odločitev sodišča je napačna, saj temelji na napačni uporabi SPZ, ki ureja dovolitev nujne poti.

Predlagateljica se pritožuje zoper sklep o stroških in v pritožbi zatrjuje, da načeloma drži, da v postopku za določitev nujne poti trpi stroške postopka predlagatelj, vendar predlagatelj ni dolžan trpeti stroškov, ki nastanejo po krivdi nasprotnih udeležencev, saj se v tem primeru upošteva določila splošnih določb ZNP glede stroškov. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se je postopek zavlekel zaradi neutemeljenih ravnanj in nasprotovanja nasprotnih udeležencev. Vsakomur je bilo jasno, da se nujna pot mora ustanoviti, ker jo drugje ni mogoče in ker to pot dejansko uporabljajo vsi nasprotni udeleženci. Dejansko je šlo za zlorabo pravic v postopku s strani nasprotnih udeležencev in zato ti ne morejo biti še nagrajeni s plačilom stroškov, ki so jih sami povzročili.

Pritožbe so utemeljene.

Glede ureditve nujne poti Stvarnopravni zakonik - SPZ, ki je že bil v veljavi v času odločanja na prvi stopnji, povzema materialnopravno ureditev po Zakonu o nepravdnem postopku - ZNP. V 88. čl. SPZ je določeno, da sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (teh ugotovitev v pritožbi nasprotni udeleženci ne izpodbijajo), da je predlagateljica s pogodbo o menjavi prostorov in ustanovitvi etažne lastnine z drugim solastnikom stanovanjske hiše, ki stoji na parc.št. 1245 k.o. I., hišo etažno razdelila in sicer tako, da je solastnik Đ.R. prejel v izključno last celotno pritličje v izmeri 27,25 m2 in celotno prvo nadstropje v izmeri 40,32 m2. Predlagateljica pa je prejela celotno nadstropje v izmeri 40,73 m2 in celotno podstrešje v izmeri 16,48 m2. Predlagateljica je dozidala nov vhod in stopnišče v stanovanjsko hišo oz. prostore, katere ona uporablja. Do teh prostorov predlagateljica nima potne zveze, kajti pred zamenjavo in ureditvijo etažne lastnine je uporabljala potno zvezo po obstoječi poti, ki vodi do vhoda v stanovanjsko hišo na L. cesti. Predlagateljica je v predlogu za določitev nujne poti izrecno navedla, da je za dozidavo in nadzidavo stanovanjske hiše imela pravnomočno enotno gradbeno dovoljenje. Nasprotni udeleženci so že tekom postopka zatrjevali, da predlagateljica gradbenega dovoljenja nima in da gre za črno gradnjo, vendar je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da v tem postopku ni pomembno, ali je gradbeno dovoljenje pravnomočno ali ne, kajti zakon ne določa, da mora imeti objekt na gospodujočem zemljišču vsa potrebna upravna dovoljenja za njegovo izgradnjo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno in zaradi napačnega materialnopravnega stališča je tudi odločitev za katero je sodišče prve stopnje dovolilo nujno pot po parceli nasprotnih udeležencev napačna. Če res drži, da predlagateljica gradbenega dovoljenja nima, sploh ni mogoče ugotavljati, ali ta nujno pot potrebuje, saj hiša na parc.št. 1245 k.o. I. potno zvezo ima. O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne. Če je prizidek sezidan na črno, potem sodišče ne more za ta prizidek ugotavljati, ali predlagateljica potno zvezo ima, kajti črna gradnja potne zveze ne potrebuje. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, sodišče ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejanskih okoliščin, ali gre res za črno gradnjo, zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnih udeležencev ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku pa mora sodišče prve stopnje prvenstveno ugotoviti, ali je prizidek predlagateljica zgradila na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja in šele nato ugotoviti, ali obstojajo pogoji za dovolitev nujne poti po določbah 88. in naslednjih členov SPZ. Ker je sodišče prve stopnje razveljavilo odločitev o glavni stvari, je moralo razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka, zato je tudi v tem delu upoštevalo kot utemeljeno pritožbo predlagateljice glede stroškov nepravdnega postopka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).