Jedro

Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov z dne 3.7.1996, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za odpoved najemne pogodbe in takojšnjo izpraznitev poslovnih prostorov, ki sta jih toženca uporabljala v nasprotju z najemno pogodbo. Proti sodbi se je pritožila tožena stranka. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženca zatrjujeta, da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in vztrajata pri vseh ugovorih, ki sta jih navedla v postopku na prvi stopnji in ki jih v izogib ponavljanju ne navajata ponovno. Spornih prostorov sploh ne uporabljata, ampak jih uporablja družba Z.d.o.o. Zato je izpodbijana sodba neizvršljiva in nična. Bistveno pa je sodišče prve stopnje kršilo tudi določbe ZPP, ker tožencev ni zaslišalo. Ta nista bila vabljena na zadnjo obravnavo in vabilo zanju ni izkazano, čeprav sta oba pooblaščena odvetnika na prejšnji obravnavi zahtevala, naj se oba toženca vabita. Odvetnik ju je sicer obvestil, da je obravnava preložena, a tudi da bosta z vabilom obveščena s strani sodišča, ki pa je vabljenje opustilo. Predlagata, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP, ki jo med drugim očita pritožba v zvezi z vabljenjem in zaslišanjem strank. Na glavni obravnavi dne 20.5.1999 je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se zaslišijo pravdni stranki in je iz tega razloga le to tudi preložilo na 15.6.1999, kar so prisotni tožnik in pravna zastopnika obeh strank vzeli na znanje in se odpovedali pismenemu vabljenju. Za toženca je bilo tedaj odločeno, da se bosta povabila tudi s pismenim vabilom. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo, ampak je na glavni obravnavi dne 15.6.1999 v odsotnosti tožencev zaslišalo le tožnika in glavno obravnavo zaključilo kljub zahtevi zastopnika tožene stranke, da se toženca zasliši. Praviloma mora sodišče zaslišati obe stranki. Le v okoliščinah, ki jih določa 265. čl. ZPP, kadar se prepriča, da stranki oz. osebi, ki jo je treba zaslišati za stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče, se lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka.To lahko stori tudi če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Po 268. čl. ZPP se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno strankam oz. osebi, ki naj se zasliši za stranko. V njem se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker sodišče prve stopnje vabila na narok, na katerem je izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika, ni vročilo osebno tožencema in ju sploh ni vabilo in ni postopalo po določbi 268. čl. ZPP, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi 369. čl. ZPP in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej, ob pravilni uporabi določb ZPP glede vabljenja, znova odloči. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne bo posebej odgovarjalo na ugovore, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer pa dodaja, da so v pritožbenem postopku lahko upoštevani le tisti ugovori, ki jih stranka izrecno navaja, ne pa tisti, ki jih je stranka kdajkoli uveljavljala v postopku in niso konkretno navedeni. Višje sodišče tudi opozarja, da je postal med postopkom na prvi stopnji pravnomočen sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 23.9.1996. V tej zadevi so zato aktivno legitimirani vsi dediči pok. F.F., tožnik P.F. pa je izgubil status začasnega upravitelja. Sodba bi torej kot tožnike morala navajati vse omenjene dediče, kar je tudi zastopnik tožeče stranke upošteval, ko je na glavni obravnavi dne 4.5.1999 izjavil, da nastopajo kot tožniki v pravdi vsi ti dediči.