Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da toženec kot solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Ker je bilo o tožničini terjatvi za plačilo glavnice zoper glavno dolžnico že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno odločilo, da toženec za opisane obveznosti odgovarja solidarno z glavno dolžnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan solidarno z družbo A., d.o.o., dolžnico po pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 00000/2020 z dne 27.10.2020, v roku 15 dni od prejema te sodbe tožeči stranki plačati znesek 2.197,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 386,12 EUR od 4.8.2020, od zneska 708,48 EUR od 4.8.2020, od zneska 919,56 EUR od 1.10.2020 ter od zneska 183,80 EUR od 19.3.2021 dalje do plačila (točka I izreka). Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožniku povrniti 403,99 EUR stroškov tega postopka, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2.Zoper to sodbo se je pritožil toženec brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da s poslovanjem podjetja in financami A. d.o.o. nima fizično nič in nikoli ni imel vpogleda ali vpliva na poslovanje. Vse je vodil g. B. B. Na njegovo prošnjo je vstopil v podjetje kot slamnati direktor z obljubo, da ga bo podjetje zaposlilo, nato pa naj bi g. B. B. prevzel mesto direktorja, ker naj bi mu takrat iztekel osebni stečaj. V podjetju v K. ni nikoli delal, niti bil zaposlen, je pa dovolil uporabo njegovih 3d dizajnov za reklamiranje mobilnih hišk. Sam je že poslal overjeno priporočeno izstopno izjavo iz mesta direktorja, ki pa jo je dobil nazaj neodprto. Sam nima nikakršnih prihodkov niti jih s strani A. sploh ni imel. Naredil mu je ogromno psihično in materialno škodo, saj ga je izkoristil za svoje malverzacije in mu nakopal ogromno težav.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. V primeru, da toženec na tožbo ne odgovori, se štejejo navedbe v tožbi za resnične.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da toženec kot solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Ker je bilo o tožničini terjatvi za plačilo glavnice zoper glavno dolžnico že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno odločilo, da toženec za opisane obveznosti odgovarja solidarno z glavno dolžnico.

7.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 338, 338/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.