Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 4.869.560 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku odmerjene pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 5.369.560 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, da mu je dolžna povrniti odmerjene pravdne stroške in da se presežni tožbeni zahtevek zavrne. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenih izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati stroške pritožbenega postopka.

Zoper zavrnilni del pritožbene sodbe je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Pravi, da sta sodišči pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ugotovljena dejstva, ki jih v reviziji ponovno povzema, premalo upoštevali in da bi mu morali zaradi dolgega bolečinskega obdobja in njegove starosti ob škodnem dogodku tudi iz teh dveh naslovov prisoditi vso vtoževano odškodnino. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženko obsodi na plačilo še nadaljnje odškodnine v znesku z 1.400.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.9.2004 do plačila ter da mu prisodi vse zaznamovane pravdne stroške. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine za tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ustrezno upoštevalo merila iz 200. in 203. čl ena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Podroben dejanski obseg vseh oblik nepremoženjske škode tožnika je razviden iz razlogov na četrti do osmi strani prvostopenjske sodbe ter na tretji in četrti strani pritožbene sodbe. Zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejše dejanske ugotovitve. Tožnik je v prometni nesreči 30.10.1999 utrpel udarnino prsnega koša, trebuha in raztrganino vranice, ki je bila operativno odstranjena. Ob večji spremembi vremena in ob večjih fizičnih aktivnostih še vedno občuti bolečine v trebušni votlini in v predelu pooperativne brazgotine, njegove življenjske aktivnosti pa so zaradi možnosti infekcije zmanjšane za 20%. Predvsem pri mladih ljudeh obstaja v primeru odstranitve vranice večja možnost hudih pnevmokoknih infekcij, kar je lahko usodno. Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 17 let, mora zato svoje aktivnosti prilagoditi temu, da se izogne infekcijami. Delno je opustil igranje košarke, odbojke in plavanje, na kmetiji in v vinogradu pa dela z manj moči. Za telesne bolečine in nevšečnosti sta sodišči tožniku prisodili odškodnino v znesku 1.500.000 SIT (6259,39 EUR), odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je prvostopenjsko sodišče tožniku prisodilo v znesku 2.800.000 SIT (11684,19 EUR), pa je pritožbeno sodišče zvišalo na 3.200.000 SIT (13353,36 EUR). Pritožbeno sodišče je na zahtevanih 400.000 SIT (1669,17 EUR) zvišalo tudi odškodnino za strah, tožniku pa je bila v celotnem zahtevanem znesku 250.000 SIT (1043,23 EUR) prisojena tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti. Škoda tožnika je s tem ustrezno uvrščena v širši okvir s primerjavo prisoj za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Skupni prisojeni znesek 5.350.000 SIT (22325,15 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 32 takratnih povprečnih neto plač, ta znesek pa tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo. Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.