Jedro

Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu ministra. Če obstajajo opravičljivi razlogi, da se storilec v določenem roku programa ne more udeležiti, mora o tem obvestiti ministrstvo in prositi za podaljšanje roka.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31.8.2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da ne drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo opravil po roku, ki ga je določilo Ministrstvo za pravosodje in po tem, ko je že dopolnil zakonsko predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na izobraževanje se je namreč prijavil že 29. 1. 2010 pri A. Č. in v februarju uspešno opravil teoretični del, praktičnega dela pa zaradi zdravstvenih težav ni mogel takoj opravljati in ga je opravil aprila 2010. po dogovoru z g. Č. je plačilo opravil maja 2010 in takrat je A. Č. na ministrstvo poslala potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju, ki pa po njegovem mnenju ni ravnalo pravilno, ker mu ni izbrisalo 4 kazenskih točk. V nadaljevanju obširno pojasnjuje svoje zdravstvene težave, s čimer dokazuje, da alkohola ne uživa več in da je ponovitev prekrška z dne 10. 12. 2005 nemogoča, apelira na pritožbeno sodišče, da upošteva dejstvo, da je od storitve prvega prekrška preteklo že več kot 5 let, prav tako naj upošteva splošna pravila za odmero sankcij in mu omili število kazenskih točk, da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje svojega dela in da bo brez vozniškega dovoljenja ostal tudi brez zaposlitve, kar bo povzročilo ekonomsko in socialno ogroženost družine.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilcu bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju z dne 1.6.2009, ki je postala pravnomočna 5.8.2009, izrečenih 17 kazenskih točk in s plačilnim nalogom Policijske postaje Celje z dne 31. 8. 2009, ki je postal pravnomočen 28. 4. 2010, izrečene 3 kazenske točke, vse za prekrška storjena z motornim vozilom B kategorije. Prav tako je prvostopenjsko sodišče na podlagi dopisa Ministrstva za pravosodje RS z dne 12. 7. 2010 (list. št. ...) ugotovilo, da je storilec bil napoten na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil, vendar po tem, ko je že dopolnil zakonsko predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu ministrstvo prepozno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni upoštevalo in mu v skupni evidenci kazenskih točk ni izbrisalo 4 kazenskih točk. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31. 8. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje III. odst. 22. čl. ZP-1. Iz obvestila ministrstva z dne 10. 6. 2010, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, izhaja, da je storilec bil 29. 9. 2009 napoten na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, iz dopisa ministrstva z dne 12. 7. 2010 (list. št. ...) pa izhaja, da je v napotilu na takšen program storilcu bil določen rok od 15. 10. 2009 (ko mu je napotilo bilo vročeno) do 16. 12. 2009, torej dva meseca od prejema napotila. Iz fotokopije potrdila A. Č. z dne 19. 5. 2010, ki je priložena k omenjenemu dopisu ministrstva (list. št. ...) pa izhaja, da je storilec dne 14. 5. 2010 pričel s programom izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in da ga je uspešno zaključil 18.5.2010. V II. in III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) je določeno, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, na katerega ga napoti organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, da ta organ določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno sodelovanje v prometu in da se po uspešno zaključenem seminarju vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke. Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu. Ker program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obsega tako teoretični kot praktični del, je potrebno oba dela opraviti v roku, ki je določen v napotilu. Šele ko sta opravljena oba dela, je mogoče šteti, da je predpisani program uspešno opravljen, kar je tudi pogoj za izbris 4 kazenskih točk. V obravnavani zadevi zato ni ključno (le) to, da je po potrdilu A. Č. storilec program opravil po pravnomočnosti plačilnega naloga PP C. tj. ko je že dosegel skupno 20 kazenskih točk, temveč (bolj) to, da se na izobraževanje ni niti prijavil, kaj šele da bi ga opravil znotraj roka, ki mu je bil določen v napotilu ministrstva, saj sam trdi in dokazuje, da se je na program prijavil 29.1.2010, kar pa je bilo po poteku roka, določenem v napotilu ministrstva. Pri tem storilec navaja zgolj razloge, zakaj ni takoj po opravljenem teoretičnem delu opravil tudi praktičnega dela programa, ne navaja pa nobenih dejstev, ki bi opravičevala njegovo prepozno prijavo na izobraževanje. Četudi te pritožbene navedbe držijo, jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj bi opravičilo s prošnjo za podaljšanje roka, določenega v napotilu ministrstva, storilec v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (ki bi ga storilec glede na poklic, ki ga po pritožbenih navedbah opravlja, moral dobro poznati), moral poslati pred potekom tega roka ministrstvu, vendar tega očitno ni storil. Ker je zamudil že s prijavo na program, bi tudi v primeru, če bi pred 28. 4. 2010 opravil tako teoretični kot praktični program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ne bil upravičen do izbrisa 4 kazenskih točk v skupni evidenci kazenskih točk. Prav tako pritožbeno sodišče na more upoštevati pritožbenih navedb o storilčevem zdravstvem stanju, časovni oddaljenosti prvega prekrška in posledicah, ki jih bo za storilčevo življenje imelo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so to okoliščine, ki bi lahko v postopku o prekršku vplivale na odmero sankcij, vendar predmetni postopek ni postopek o prekršku, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je storilcu z odločbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v roku treh let, bilo izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega 18 ali več kazenskih točk. Ob izpolnjevanju takšnih pogojev je sodišče storilcu takšen ukrep dolžno izreči in pri tem nima zakonske podlage, da bi upoštevalo okoliščine iz 26. čl. ZP-1. Zato v predmetnem postopku tudi ni mogoče uporabiti omilitvenih določb. Storilcu namreč kazenske točke niso bile izrečene v predmetnem postopku, temveč s sodbo o prekršku in plačilnim nalogom, ki sta pravnomočna in pritožbeno sodišče vanje ne more in ne sme posegati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.