Jedro

Dejstvo, da je druga dolžnica zaposlena prav na izvršilnem oddelku bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, druga dolžnica pa je na tem sodišču zaposlena že vrsto (prek 26) let.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1. Upnika sta pri Okrajnem sodišču v A. proti dolžnikoma predlagala izvršbo, in sicer za uveljavitev nedenarne terjatve z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine.

2. Okrajno sodišče v A. je po prejemu zadeve Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti, ker je druga dolžnica že od leta 1997 zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku ter je poznana vsem zaposlenim (tako sodnikom kot ostalemu osebju).

3. Predlog je utemeljen.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom o nepristranskosti vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drug tehtni razlog“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama, še zlasti, če gre za manjše sodišče.(1) Dejstvo, da je druga dolžnica zaposlena prav na izvršilnem oddelku bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, druga dolžnica pa je na tem sodišču zaposlena že vrsto (prek 26) let. Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre za tehten razlog za delegacijo pristojnosti, zato je sklenilo, da pristojnost za odločanje v tej zadevi prenese na Okrajno sodišče v Piranu.

(1) Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.