Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vlogo za pridobitev državljanstva republike Slovenije je tožnica vložila 16.4.1992. Ker se je materialnopravni rok za vložitev vlog iztekel 25.12.1991, je tožena stranka pravilno zavrnila njeno vlogo.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla vlogo tožnice z dne 2.4.1992 za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z utemeljitvijo, da je vlogo vložila prepozno, to je po 27.12.1991. Ker je šest mesečni rok za vložitev vloge, ki je materialni rok in ki ga ni dovoljeno podaljšati, potekel, vlogi tožnice ni bilo mogoče ugoditi.
Tožnica je v tožbi predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in navajala, da je res zamudila rok, vendar zaradi opravičenih razlogov. Dne 23.6.1992 je bila invalidsko upokojena, od 12.8.1990 do 26.8.1991 ter od 7.10.1991 do 22.6.1992 je bila v bolniškem staležu. Zaradi zdravstvenih razlogov je bila pri starših v Bosni, zakona o državljanstvu Republike Slovenije pa ni poznala. Zato je mogoče upoštevati tudi vlogo, ki je bila vložena prepozno.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da je tožničina vloga prepozna.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91 in 38/92 - ZDS), je bil sprejet 25. junija 1991 in je istega dne začel tudi veljati. V 1. odstavku 40. člena ZDS je določeno, da lahko državljan druge republike pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če izpolnjuje tam navedene pogoje in če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Iz vsebine zakona izhaja, da je navedeni šest mesečni rok materialnopravni rok, kar pomeni, da ga ni dovoljeno podaljšati in da zaradi njegove zamude tudi ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje. Materialnopravni so tisti roki, ki so za uveljavljanje pravic določeni v materialnem zakonu. Takšnih rokov pod nobenim pogojem ni dovoljeno podaljšati. Glede na začetek veljavnosti zakona se je rok za vložitev vloge iztekel 25.12.1991. Iz tožničine vloge je razvidno, da ima datum 2.4.1992 in da je bila na občini oddana 16.4.1992, torej očitno po izteku šest mesečnega roka. Tožena stranka je zato pravilno tožničino vlogo kot prepozno zavrgla.
Ker navedenega šest mesečnega materialnopravnega roka ni dovoljeno podaljšati pod nobenim pogojem, se tožnica ne more uspešno sklicevati na njeno bolezen, ki jo navaja v svojih vlogah in za katero tudi prilaga zdravstvene listine. Sodišče tudi ni moglo upoštevati trditve, da tožnica zakona o državljanstvu Republike Slovenije ne pozna. Nihče se ne more uspešno sklicevati na to, da ne pozna zakona, ker zakoni začnejo veljati, ko so objavljeni (154. člen ustave Republike Slovenije).
Če tožnica meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po drugih določbah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (npr. po 10. členu navedenega zakona), lahko to pravico uveljavi, če izkaže pogoje, ki jih zahtevajo te zakonske določbe.