Jedro

Upnik neutemeljeno navaja, da mora v skladu z zakonom sklep o zavrnitvi ugovora tretjega vsebovati tudi odločitev o stroških, kar bi pomenilo opisno odločitev o pridržanju stroškov.

Upnik ne navaja, da bi že bil znan končni uspeh ugovora tretjega oziroma da je potekel rok brez vložene tožbe. Torej stroškovni zahtevek še ni zapadel in odločitev o tem bi bila preuranjena. Noben zakon pa ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora tretjega v izreku sklepa izrecno pridržati odločitev o stroških. Takšna odločitev ne bila vsebinska, ne bi nalagala plačilne obveznosti in ne bi mogla postati materialnopravno pravnomočna. Lahko jo sodišče zapiše v sklep bodisi v izrek bodisi v obrazložitev, a s tem zgolj seznani stranke kdaj lahko pričakujejo odločitev o stroških.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 4. 6. 2020 za izdajo dopolnilnega sklepa. Ugotovilo je, da je zavrnilo ugovor tretjega zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 16. 7. 2019, pri čemer lahko tretji v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmet, premičnine v ugovoru tretjega, ni dopustna. Končni uspeh ugovornega postopka bo znan šele po končani pravdi oziroma poteku roka za vložitev tožbe tretjega, če ta pravde ne bo pričel. Šele takrat bo možno odločiti o stroških glede na končni uspeh.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ne drži ugotovitev sodišča, da bi bila preuranjena odločitev o stroških, četudi zgolj pavšalna oziroma opisna (se pridrži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku po tožbi tretjega oziroma do izteka roka za vložitev tožbe tretjega).

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da izvršilni postopek ni bil zaključen in je še vedno v teku, sodišče pa bo odločilo o priglašenih stroških skladno z zakonskimi določbami, ko bo stvar zrela za odločitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da izrek sklepa nasprotuje samemu sebi ter razlogom, da so ti med seboj v nasprotju, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Neutemeljeno navaja, da se odločitve ne more preizkusiti, da sodišče ni uporabilo določb ZIZ in ZPP, kar naj bi vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Nadalje upnik neutemeljeno navaja, da mora v skladu z zakonom sklep o zavrnitvi ugovora tretjega vsebovati tudi odločitev o stroških, kar bi pomenilo opisno odločitev o pridržanju stroškov. Tretji ima po ZIZ pravico začeti pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo. O teh stroških je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora1. Upnik ne navaja, da bi že bil znan končni uspeh ugovora tretjega oziroma da je potekel rok brez vložene tožbe. Torej stroškovni zahtevek še ni zapadel in odločitev o tem bi bila preuranjena. Noben zakon pa ne zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora tretjega v izreku sklepa izrecno pridržati odločitev o stroških. Takšna odločitev ne bila vsebinska, ne bi nalagala plačilne obveznosti in ne bi mogla postati materialnopravno pravnomočna. Lahko jo sodišče zapiše v sklep bodisi v izrek bodisi v obrazložitev, a s tem zgolj seznani stranke kdaj lahko pričakujejo odločitev o stroških. Vendar, kot pojasnjeno, ne ZIZ ne ZPP tega ne zahtevata. Odločitev sodišča prve stopnje je bila pravilna.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ.

9. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sklepa VSL I Ip 5624/2011, VSM I Ip 81/2015.