Jedro

Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.

Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta.

S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.

Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se izrek poslej v celoti glasi: ″I. Zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje A. A. št. ... z dne 15. 6. 2020 se ugodi in se predmetni plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko B. B., ... zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi ga storila s tem, da se je 2. 10. 2020 ob 8.20 uri pred stanovanjsko hišo v neposredni bližini naslova ..., vedla na drzen in nasilen način do soseda C. C., na katerega je vpila: ″Tvoja baba mi je rit kazala!‶, s čimer je pri C. C. povzročila občutek vznemirjenosti in užaljenosti, ustavi

iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.‶

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje A. A. z dne 15. 6. 2020, s katerim ji je za prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 bila izrečena globa v višini 250,38 EUR, in ga spremenilo tako, da je storilki za navedeni prekršek na podlagi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) namesto globe izreklo opomin, v preostalem delu pa predmetni plačilni nalog potrdilo. Ker je bilo s sodbo odločeno delno v storilkino korist, ji plačila sodne takse v skladu z drugim odstavkom 147. člena ZP-1 ni naložilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilkini zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter napačne uporabe predpisa, ki določa prekršek (1. in 2. točka 154. člena ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da storilko oprosti storitve očitanega prekrška (pravilno: ustavi postopek po prekršku).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi očitki o postopkovni kršitvah, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da sodba, ki je bila vročena storilki, ni podpisana, ugotavlja, da je sodišče izpodbijano sodbo izdalo v elektronski obliki in jo je tudi sodnica podpisala z varnim elektronskim podpisom, kar je v skladu s prvim odstavkom 107. člena Sodnega reda, ki določa, da je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se po prvem odstavku 109. člena Sodnega reda izvirniki sodnih odločb, zapisnikov in drugih sodnih pisanj vložijo v sodni spis, razen če zakon ali ta red določata drugače, prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka, kot to določa četrti odstavek 111. člena Sodnega reda (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 2399/2021 z dne 23. 9. 2021). Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta, z vročitvijo takega dokumenta storilki pa z ničemer niso bile kršene niti določbe sodnega reda, niti določbe ZKP, na katere se zagovornik sklicuje v pritožbi.

5. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o nedoločnosti izreka izpodbijane sodbe, ki ga zagovornik vidi v tem, da v izreku ni izrecno navedeno, za katero prekrškovno inkriminirano ravnanje gre, ker sodišče uporablja sklicevanje na uvodoma navedeni prekršek, in ker v izreku ni navedeno, na kateri plačilni nalog (številka in datum izdaje) in katerega prekrškovnega organa se odločitev sodišča nanaša. Čeprav drži, da postane pravnomočen le izrek sodne odločbe, je pri določnosti izreka vendarle potrebno upoštevati povezanost z uvodom sodne odločbe. Iz uvoda izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje A. A. št. ... z dne 15. 6. 2020, ki je bil izdan v zadevi o prekršku zoper storilko B. B. zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1. Z navedbo v izreku izpodbijane sodbe, da se zahtevi za sodno varstvo vlagateljice ugodi in se „predmetni plačilni nalog“ spremeni tako, da se storilki za „uvodoma navedeni prekršek“ namesto globe izreče opomin, po prepričanju pritožbenega sodišča povsem zadosti kriterijem jasnosti in določnosti izreka, kar pomeni, da sodišče prve stopnje s takim izrekom ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka o prekršku.

6. V zvezi s pritožbeno izpostavljenim dejstvom, da je celoten postopek v predmetni zadevi – od zaslišanja storilke do zaslišanja prič – vodila strokovna sodelavka in da sodnica Darja Škobarne ni bila prisotna pri izvedbi nobenega od omenjenih dokazov, s čimer je bilo kršeno načelo neposrednosti in s tem kršitev prvega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker je sodbo izrekla sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče poudarja, da načelo neposrednosti v postopku o prekršku ni določeno v takem obsegu, kot to velja za kazenski postopek in dejansko velja le v primeru izvedbe ustne obravnave po določbi 125. člena ZP-1, kjer se smiselno uporabljajo določbe ZKP o glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem. Sicer pa se redni postopek o prekršku praviloma odvija kot niz narokov, pri tem pa zakonodajalec ni določil, da se morajo pri vsaki spremembi sodnika, ki vodi konkretni postopek o prekršku, znova neposredno izvajati vsi dokazi, ki so že bili izvedeni pred drugim sodnikom in med bistvenimi kršitvami določb ZP-1 tudi ni določbe o kršitvi ravnanja, če je pri izreku sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi oziroma smiselno, ni sodeloval pri izvajanju posameznih dokazov v postopku o prekršku (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani PRp 537/2010 z dne 7. 5. 2010). Tudi predmetni postopek je bil voden kot niz narokov, ki jih glede na izrecno določb drugega odstavka 211. člena ZP-1 lahko opravijo tudi strokovni sodelavci. S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.

7. Utemeljeno pa pritožba nakazuje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena dejstva zmotno uporabilo določbe predpisa, ki določa prekršek, ko je odločilo, da je storitev prekrška storilki v celoti dokazana.

8. Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori tisti, ki koga izziva ali vzpodbuja k pretepu, ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način, ali koga zasleduje in takšno vedenje pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

9. V predmetni zadevi je bil storilki plačilni nalog izdan, ker naj bi se dne 2. 10. 2020 ob 8.20 uri vedla na drzen in nasilen način do soseda C. C. s tem, ko je nanj vpila: ″Tvoja baba mi je rit kazala!″ s tem pa pri C. C. povzročila občutek vznemirjenosti in užaljenosti. Iz opisa dejanskega stanja na 3. strani spisa prekrškovnega organa izhaja, da se je 2. 10. 2020 okoli 8.20 ure C. C. s kolesom peljal po lokalni cesti od svoje hiše na naslovu ... mimo sosednje hiše na naslovu ..., pri tem pa je soseda B. B. pričela vpiti proti njemu zgoraj navedene besede, oškodovanec pa se je brez besed odpeljal naprej v smeri naselja ..., vendar so besede sosede pri njem povzročile občutek užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti.

10. Storilka v obsežni zahtevi za sodno varstvo, vloženi po tedanji zagovornici, v kateri je obširno pojasnjevala ozadje med sosedskega spora z oškodovancem in njegovo družino, ni zanikala, da bi oškodovancu izrekla besede: ″Tvoja baba mi je rit kazala!″ in je to dejansko priznavala, svoje dejanje pa opravičevala z navedbami, da se je ta dogodek (kazanje riti) dejansko zgodil in da je z besedami, ki jih je namenila oškodovancu, želela doseči le, da bi se o tem dogodku pogovorili.

11. Sodišče prve stopnje je v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo storilko, oškodovanca ter policista E. E. in storilkino hči ter na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so bila v izdanem plačilnem nalogu vsa odločilna dejstva na podlagi zbranih dokazov pravilno ugotovljena, saj ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede, ki so navedene v opisu dejanskega stanja, ki je priloga plačilnega naloga, in da je bil oškodovanec dejansko vznemirjen in prizadet, kar je potrdil sam na zaslišanju, kot tudi policist, ki je izpovedal, da je bil oškodovanec vidno vznemirjen, kar se je videlo po mimiki obraza in govorjenju z zelo tresočim glasom.

12. Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam. Oškodovanec je namreč izpovedal, da ga je storilka o tem, ko se je vračal proti domu, pričela zmerjati z izrazi ″Fuj, umazani Hrvat, da ji krade zemljo in tvoja baba mi je rit kazala″ ter da je bil prizadet tudi zato, ker mu je storilka rekla ″fuj″, še bolj pa ga je prizadelo to, da ga slika in skače okoli njega. Ob pravilni materialnopravni presoji ugotovljenih dejstev v predmetnem postopku in pravilni uporabi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1, je tako zaključiti, da med izrečenimi besedami, ki so navedene v opisu dejanskega stanja prekrška ter oškodovančevim občutkom užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni podana vzročna zveza, zaradi česar je ob ugotovljenih dejstvih, kot izhajajo iz izpodbijane sodbe (glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) in dejstvu, da se storilki v opisu dejanskega stanja prekrška ne očita, da je oškodovancu izrekla tudi besede ″Fuj, umazani Hrvat, zemljo mi kradeš″, ki so dejansko lahko v vzročni zvezi z občutkom vznemirjenosti, užaljenosti in prizadetosti, je zaključiti, da storitev tega prekrška storilki ni dokazana.

13. Ker so glede na navedeno pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je glede zahteve za sodno varstvo, ki jo je storilka vložila zoper izpodbijani plačilni nalog odločilo, da se ji ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko ustavi iz razloga po 5. točki 136. člena ZP-1 (deveti odstavek 163. člena ZP-1). V posledici take odločitve pa je sprejelo tudi odločitev, da stroški postopka bremenijo proračun, kot to določa četrti odstavek 144. člena ZP-1.