Jedro

Dopolnitev revizije je vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Prav tako je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo, tako da je dopolnitev revizije prepozna in s tem nedovoljena. Zato je bilo potrebno tožnikovo dopolnitev revizije zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo tožeče stranke (dopolnitev revizije) z dne 3. 2. 2014. Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka. Navaja, da se s sklepom ne strinja, saj je sodišče prve stopnje vedelo, da ima tožnik zakonito zastopnico (pravilno: pooblaščenko) odvetnico A.A. iz B., zato dopolnitve revizije, ki jo je vložil tožnik osebno, ne bi smelo zavreči iz razloga po 3. odstavku 86. člena ZPP. Tako izpodbijani sklep temelji na irelevantnih dejstvih z vnaprej določenim namenom, ciljem in načrtom. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da ne tožnik in tudi ne njegova pooblaščenka nista vedela in tudi nista mogla vedeti, da je Vrhovno sodišče RS o reviziji odločilo že 28. 1. 2014. Zaradi tega tudi ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dopolnitev revizije zavrglo tudi zato, ker je Vrhovno sodišče RS o reviziji že odločilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dopolnitev revizije vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu in da je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo s sodbo in sklepom opr. št. VIII Ips 233/2013 z dne 28. 1. 2014, tako da je dopolnitev revizije, ki jo je sodišče prve stopnje neposredno prejelo dne 3. 2. 2014, prepozna in s tem nedovoljena. Na podlagi takšne pravilne ugotovitve je dopolnitev revizije skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

Tožnikove pritožbene navedbe so neutemeljene, saj 3. odstavek 86. člena ZPP določa, da lahko pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja le po pooblaščencu, kar pomeni, da mora pravdna dejanja v imenu stranke opraviti njen pooblaščenec in jih stranka sama ne sme opraviti. Dejstva, da tožnik in njegova pooblaščenka z odločitvijo revizijskega sodišča nista bila seznanjena, pa ne bi bilo mogoče upoštevati tudi v primeru, če bi dopolnitev revizije vložila pooblaščenka, saj je bilo o reviziji na dan vložitve dopolnitve že odločeno, poleg tega pa sodišče dopolnitve že vložene revizije, ki jo je stranka vložila po izteku roka, določenega za vložitev izrednega pravnega sredstva, ne sme upoštevati.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).