Jedro

Utemeljenost tožničinega zahtevka, da je toženka dolžna odstraniti električno napeljavo iz tožničine nepremičnine, je odvisna tudi od vprašanja, ali ta napeljava dejansko leži na nepremičnini tožnice. Iz druge strani gre torej za vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri se nahaja električna napeljava, last tožnice. To pa je pravno in ne dejansko vprašanje in to je torej predhodno vprašanje v omenjeni pravdi.

Okoliščina, da je meja že katastrsko dokončno urejena, ne preprečuje sodnega postopka za njeno ureditev, če nastane spor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo želi odstranitev električnih kablov iz njene parcele, toženka pa se brani, da kabli ne potekajo po njeni, pač pa po sosednji parceli. Med lastnikoma slednjih pa poteka mejni spor. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve N 41/2021 zaradi ureditve meje med parcelo tožnice št. 77 k. o. ..., na kateri zahteva varstvo, in parc. 74/4, na kateri naj bi toženka zgradila elektro infrastrukturo.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnica. Navaja, da je lega električne napeljave dejansko in ne pravno vprašanje, torej ni pravica ali pravno razmerje, zato meni, da ni pogojev za prekinitev postopka iz naslova reševanja predhodnega vprašanja. Gre za postopek med drugimi osebami, in ne med njo in nasprotno udeleženko. Pojasnjuje, da kabli potekajo ob podpornem zidu, torej po njenem zemljišču, in ne pod zidom, torej ne po meji. Pojasnjuje, da je meja v katastrskem postopku dokončno določena, kar mora sodišče v mejnem sporu upoštevati kot primarni kriterij. Navaja, da je v predlogu poravnave tožena stranka priznala, da kabli ležijo na njeni parceli.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek, je pravilna in zakonita. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, to lahko odredi, kadar sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, torej vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (1. tč. 1. odst. 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 13. čl. ZPP). Utemeljenost tožničinega zahtevka, da je toženka dolžna odstraniti električno napeljavo iz tožničine nepremičnine, je odvisna tudi od vprašanja, ali ta napeljava dejansko leži na nepremičnini tožnice. Iz druge strani gre torej za vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri se nahaja električna napeljava, last tožnice. To pa je pravno in ne dejansko vprašanje in to je torej predhodno vprašanje v omenjeni pravdi.

6. Ni sporno, da je že v teku nepravdni postopek zaradi sodne ureditve meje, sporni mejni prostor pa predstavlja ravno prostor, na katerem ležijo vodi. Ker je pravdno sodišče sklenilo, da ga ne bo samo reševalo, so nerelevantne tožničine navedbe, kako bi morala biti urejena meja glede na lego vodov oz. zakaj meni, da so ti na njenem zemljišču, in da je tožena stranka to v postopku poravnavanja tudi priznala. Okoliščina, da je meja že katastrsko dokončno urejena, ne preprečuje sodnega postopka za njeno ureditev, če nastane spor. V sodnem postopku se namreč meja ureja po drugih kriterijih (močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena), kot v upravnem postopku (katastrska meja).1

7. Na podlagi navedenega je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

1 Enako VSK v zadevi I Cp 469/2015, VSL v zadevi II Cp 1645/2009.