Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi. Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti.

Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti: od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 27. 10. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 10. 11. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 24. 11. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 08. 12. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 22. 12. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 05. 01. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 19. 01. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 02. 02. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 16. 02. 2009; od zneska 69,61 EUR od 14. 10. 2008 do 02. 03. 2009. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdita.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da: se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2693 Ig 8312/2007 z dne 21. 01. 2008 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka); je dolžna tožena stranka v roku 15 dni plačati tožeči stranki 9.069,61 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2008 do plačila (2. točka izreka); se v preostalem delu zaradi umika tožbe postopek ustavi (3. točka izreka); je tožena stranka dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 494,80 EUR, v primeru zamude pa še zakonite zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu te odločbe do plačila (4. točka izreka); nosi tožena stranka sama svoje stroške (5. točka izreka).

Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo glavnice oprlo (tč. 9 izpodbijane sodbe) na ugotovljeno vsebino dogovora pravdnih strank zapisanega v zapisniku dne 13. 10. 2008 (A6, v nadaljevanju Zapisnik). Odločitev o zapadlosti terjatve tožeče stranke je utemeljilo z dnem sklenitve Zapisnika (13. 10. 2008) in navedlo, da tožena stranka zapadlosti terjatve tožeče stranke ni ugovarjala (tč. 10 izpodbijane sodbe).

Pritožba odločitev sodišča prve stopnje napada iz več razlogov: a) ker naj bi sodišče prve stopnje zmotno opredelilo Zapisnik kot poravnavo med strankama, saj Zapisnika ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke; b) ker bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pozvati, da izjavi, ali soglaša z delnim umikom tožbe; c) ker naj bi sodišče prve stopnje zmotno odločilo o zapadlosti terjatve tožeče stranke, saj ni upoštevalo vsebine dogovora pravdnih strank zapisnega v Zapisniku.

Pod a) Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno opredelitvijo dogovora pravdnih strank, zapisanega v Zapisniku, kot pogodbo o poravnavi (1050. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Iz zapisa izhaja, da sta stranki z dogovorom odpravili negotovosti v njunem razmerju in določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Pritožbene navedbe o tem, da Zapisnika ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke pa so, po presoji pritožbenega sodišča, nedovoljene pritožbene novote. Tožena stranka ni navedla okoliščin, zaradi katerih navedb ne bi mogla podati pravočasno (1. odstavek 337. člena ZPP).

Pod b) Tožeča stranka je skrčila svoj tožbeni zahtevek (delno umaknila tožbo) s pripravljalno vlogo z dne 23. 04. 2010 (list. št. 27). Iz vročilnice pripete k list. št. 28 izhaja, da je tožena stranka vlogo prejela 19. 05. 2010. Petnajstdnevni dnevni rok za izjavo o umiku tožbe (po 2. odstavku 188. člena ZPP) se je iztekel 03. 06. 2010. Tožena stranka v roku (in tudi ne kasneje) navedene izjave ni podala, zato se šteje, da je privolila v umik. Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (tč. 3 izreka izpodbijanega sklepa) je bila tako pravilna.

Pod c) Utemeljena pa je pritožba v delu, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o zapadlosti vtoževane terjatve. Kot izhaja iz vsebine dogovora (ki ga je sodišče prve stopnje skladno z navedbami tožeče stranke pravilno povzelo v tč. 9 obrazložitve sodbe), sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka dolgovani znesek v višini 9.069,61 EUR plačala v obrokih po 1.000,00 EUR, in sicer od primopredajnega zapisnika naprej vsakih 14 dni. Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila veljavnost takšnega dogovora kakorkoli pogojena (npr. s pravočasnostjo plačila prvega obroka). Zato je treba šteti, da sta se stranki dogovorili tudi glede zapadlosti vtoževane terjatve.

Odločitev sodišča prve stopnje je bila torej v delu glede teka zamudnih obresti od 14. 10. 2008 (dan po sklenitvi Zapisnika) do dogovorjene zapadlosti zneskov, materialnopravno zmotna. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v tč. 2 izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v obrestnem delu za tek obresti: od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 27. 10. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 10. 11. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 24. 11. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 08. 12. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 22. 12. 2008; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 05. 01. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 19. 01. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 02. 02. 2009; od zneska 1000 EUR od 14. 10. 2008 do 16. 02. 2009 ; od zneska 69,61 EZR od 14. 10. 2008 do 02. 03. 2009. To pomeni, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni plačati tožeči stranki 9.069,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od: - od zneska 1.000 EUR od 28. 10. 2008; - od zneska 1.000 EUR od 11. 11. 2008; - od zneska 1.000 EUR od 25. 11. 2008; - od zneska 1.000 EUR od 09. 12. 2008; - od zneska 1.000 EUR od 23. 12. 2008; - od zneska 1.000 EUR od 06. 01. 2009; - od zneska 1.000 EUR od 20. 01. 2009; - od zneska 1.000 EUR od 03. 02. 2009; - od zneska 1.000 EUR od 17. 02. 2009; - od zneska 69,61 EUR od 03. 03. 2009. V ostalem delu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni ter da v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo tožene stranke v ostalem kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Stroški

Pritožbeno sodišče je delno spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, zato je bilo treba odločiti še o stroških vsega postopka (2. dostavek 165. člena ZPP). Ker tožeča stranka ni uspela samo z majhnih (obrestnim) delom zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški (3. odstavek 154. člena ZPP), je pritožbeno sodišče glede pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (4. in 5. točka izreka).

Glede na majhen uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče tudi o pritožbenih stroških odločalo na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP in odločilo, da tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.