29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 119/2005 z dne 4. 7. 2005 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 198/2003 z dne 6. 1. 2005 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 119/2005 z dne 4. 7. 2005 o delni razveljavitvi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Pg 198/2003 z dne 6. 1. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 1.035.082 SIT, obstoj terjatve pritožnice (tožene stranke) po nasprotni tožbi v višini 62.220 SIT, navedeni terjatvi pobotalo in zato sklep o izvršbi za višino pobota razveljavilo ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. V presežku je sklep o izvršbi obdržalo v veljavi in zahtevek pritožnice po nasprotni tožbi zavrnilo. Višje sodišče je pritožbi pritožnice delno ugodilo, razveljavilo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbo pritožnice je v delu, ki se je nanašal na zahtevek po tožbi, zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe temelji na stališču, da grajanje napak pri končnem naročniku, ki je bil v pogodbenem razmerju le s pritožnico, ne pa tudi s tožečo stranko, ne učinkuje med pravdnima strankama.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi sodišču prve stopnje očita, da glede njene nasprotne tožbe ni izvedlo dokaznega postopka. Višje sodišče pa naj te kršitve le z delno razveljavitvijo prvostopenjske sodbe ne bi odpravilo. Meni namreč, da sta oba tožbena zahtevka po vsebini tako tesno povezana, da bi ju bilo treba obravnavati skupaj in dokazni postopek izvesti za oba hkrati. Zato naj bi Višje sodišče s tem, ko je razveljavilo sodbo le v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, kršilo 300. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka naj bi tako pridobila izvršilni naslov, medtem ko naj bi bil njen postopek vrnjen na začetek. Dodaja, da sta sodišči odločili v nasprotju z obstoječo sodno prakso in pri tem napačno razlagali vsebino pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Obe odločitvi naj bi bili tudi premalo obrazloženi. Zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člen Ustave.

B. – I.

3.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper odločitev, s katero je Višje sodišče razveljavilo del prvostopenjske sodbe, s katerim je bil njen tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrnjen ter v tem delu zadeva vrnjena Okrožnemu sodišču v novo odločanje.

4.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Okrožno sodišče bo ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka pritožnice po nasprotni tožbi. V tem postopku bo imela pritožnica še vedno možnost uveljavljati vsa tista dejstva, ki jih zaradi neizvedenega dokaznega postopka ni mogla, kot tudi svoje (materialne in procesne) ugovore, ki jih bo lahko utemeljevala tudi z razlogi, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zoper odločitev sodišča prve stopnje bo imela možnost vložiti pritožbo, ko bodo v tem postopku izčrpana vsa pravna sredstva, pa tudi ustavno pritožbo. Glede na navedeno ustavna pritožba zoper odločitev o razveljavitvi sodne odločbe in o vrnitvi zadeve v novo odločanje ni dovoljena in jo je treba zavreči (2. točka izreka).

B. – II.

5.Dovoljena je le ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku tožbe in s tem na zavrnitev pritožničine pritožbe. Vendar na podlagi te ustavne pritožbe Ustavno sodišče ne more preizkušati argumentov pritožnice, ki se nanašajo na odločitev sodišča o zahtevku iz nasprotne tožbe. Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti z očitkom, da bi Višje sodišče ob pravilni uporabi 300. člena ZPP, ki ureja vprašanje združitve pravd, moralo razveljaviti tudi odločitev, ki se nanaša na odločitev o zahtevku iz tožbe. Ta očitek namreč po vsebini pomeni le ugovor zmotne uporabe procesnega prava, ki ne sega na raven človekovih pravic. Očitek o napačni razlagi vsebine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama prav tako ne sega na raven človekovih pravic, saj gre za vprašanje pravilnosti pravne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) izhaja, da sodišče ne sme samovoljno, tj. brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Vendar pa pritožnica s pavšalno trditvijo, da sta sodišči odločili v nasprotju s sodno prakso, kršitve te pravice ne izkaže.

7.Kršitve pravice iz 22. člena Ustave tudi ni mogoče utemeljiti s povsem splošnim očitkom, da je odločitev sodišč nezadostno obrazložena. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene pravice.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić