Jedro

Glede na to, da je toženec predlagal delegacijo pristojnosti v pritožbi zoper sodbo okrožnega sodišča, s katero je bil postopek na prvi stopnji končan, je treba ugotoviti, da v tem stadiju postopka nima (več) pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji.

Dvom v objektivno nepristranskost sodišča je sicer lahko „tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP; vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi objektivno izkazana (in zgolj subjektivno prepričanje stranke ne zadošča).

Izrek

Predlog v delu za določitev drugega stvarno pristojnega okrožnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrže. Predlog v delu za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je – poleg pritožbe njegovega odvetnika – tudi sam v svojem imenu vložil pritožbo zoper obsodilni del v ponovljenem postopku izdane sodbe Okrožnega sodišča v ... z dne 19. 2. 2010. Sestavni del te njegove pritožbe je tudi „Predlog za izločitev Okrožnega in Višjega sodišča ... iz nadaljnjega sojenja v tem primeru...“ in „... za imenovanje drugega pristojnega sodišča za sojenje za I. in II.“ (stopnji), ki ga toženec obširno utemeljuje s trditvami o obstoju okoliščin, ki po njegovem prepričanju vzbujajo močan dvom v nepristranskost sojenja v ... Oporo za tak dvom toženec črpa iz domneve o tožničinem vplivu na sojenje v postopkih pred sodišči v ..., ki ga kot funkcionarka s politično močjo uresničuje tudi potom povezav z nekdanjim sodnikom Višjega sodišča ... in sedanjim predsednikom Okrožnega sodišča ..., s katerim je potrditvah toženca v dobrih (tudi „prijateljskih“) odnosih, posredno pa še preko odvetniške pisarne, ki zastopa tožnico in ki jo vodi življenjski partner predsednice politične stranke, katere člana sta po toženčevih trditvah tako tožnica kot aktualni minister za pravosodje. Toženec je v obrazložitvi predloga podrobno nanizal tudi svoje izkušnje iz dosedanjih postopkov pred sodišči v ..., v katerih sta udeležena on in tožnica, in ki ga po njegovih navedbah utrjujejo v prepričanju o pristranskosti sojenja; predlaga določitev drugih stvarno pristojnih sodišč za odločanje na obeh stopnjah v tej zadevi – smiselno zunaj območja pristojnosti Višjega sodišča ...

2. V odgovoru na toženčev predlog se tožeča stranka zavzema za zavrnitev predloga za delegacijo pristojnosti.

3. Predlog v delu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji ni dovoljen, sicer pa ni utemeljen.

K odločitvi o delnem zavrženju predloga (I. točka izreka)

4. Glede na to, da je toženec predlagal delegacijo pristojnosti v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča ... z dne 19. 2. 2010, s katero je bil postopek na prvi stopnji končan, je treba ugotoviti, da v tem stadiju postopka nima (več) pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji. Toženec namreč tudi v primeru morebitne utemeljenosti njegovega predloga ne bi več mogel doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje v tej zadevi, saj predlog za prenos pristojnosti ni neko suspenzivno pravno sredstvo, dano strankam na razpolago s ciljem morebitnega inštančnega preizkusa pravilnosti postopanja na prvi stopnji po že zaključenem postopku in ponovnega postopanja na isti stopnji pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Toženčev predlog je zato bilo treba spričo odsotnosti pravnega interesa kot nujne predpostavke za njegovo dovoljenost v tem delu zavreči. K odločitvi o zavrnitvi predloga v preostalem delu (II. točka izreka)

5. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Iz vsebine toženčevih navedb v predlogu bi bilo mogoče sklepati na njegov dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost Višjega sodišča ..., ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o njegovi pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo. Tak dvom je sicer lahko „tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP; vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi objektivno izkazana (in zgolj subjektivno prepričanje stranke ne zadošča), saj se tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva. Razumnih razlogov za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, pa toženec ni ponudil. Med te namreč ne spadajo zgolj toženčeve domneve o možnosti tožničinega vplivanja na tek in odločanje v sodnem postopku ter o njenih, iz funkcionarsko-političnih povezav izpeljanih pritiskih na sodnike v lokalnem okolju. Enako velja za toženčeve domneve o tožničini možnosti vpliva potom njenih znanstev ali povezav z nekdanjim sodnikom Višjega sodišča ... in sedanjim predsednikom Okrožnega sodišča ..., ki bi tudi sicer imela za posledico nevrednost sodniške službe tako za sodnika v takšni vlogi kot za naravne(ga) sodnike(a), ki bi bil(i) dovzeten(ni) za vplive v smislu posegov v avtonomnost sodniškega odločanja. Po obrazloženem je torej bilo treba toženčev predlog v dovoljenem delu zavrniti.