Jedro

Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se nepremičnine s parc. št. 572/4, 572/1, 572/8 in 573/1, vse k. o. X., ki so v solasti predlagateljice do ½, in nasprotnih udeležencev – vsakega do ¼ – razdružijo s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev. Skupne stroške postopka je ocenilo na 3.434,76 EUR, pri čemer predlagateljica nosi 1.721,88 EUR, nasprotna udeleženca pa vsak po 860,94 EUR stroškov. Odločilo je, da sta nasprotna udeleženca dolžna povrniti predlagateljici vsak 860,94 EUR stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka, ki uveljavlja relativno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Nasprotuje načinu delitve in zatrjuje, da se lahko nepremičnine fizično delijo, kar so ugotovili tudi v postopku angažirani izvedenci. Predlagateljica je tista, ki je za vsako ceno vztrajala pri civilni delitvi. Tudi stroški, ki bi nastali s fizično delitvijo, ne predstavljajo nekih nerazumnih stroškov, ob dejstvu, da bi bila fizična delitev realno mogoča in izvedljiva. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ni tehtalo interesov vseh udeležencev postopka. Opozarja na izvedensko mnenje iz novembra 2011 ter poudarja, da ne soglaša s civilno delitvijo. Prvostopenjsko sodišče bi moralo razdeliti vsaj tiste nepremičnine, ki jih je moč deliti. Opozarja, da je sodišče dolžno ugotoviti voljo strank tudi z njihovim zaslišanjem, pri čemer ni vezano na predlog enega od udeležencev, saj je dolžno upoštevati določbo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (2), ki določa, na kakšen način se lahko opravi razdružitev. Nepremičnina bi se lahko prodala šele ob izpolnitvi ustreznih pogojev, ugotoviti pa bi bilo treba, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa peti odstavek 70. člena SPZ – da stvar prevzame le eden in izplača preostale solastnike.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici in drugemu nasprotnemu udeležencu, ki nanjo nista podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen nepravdnega delitvenega postopka je razdelitev premoženja med solastniki v celoti, in sicer po kriterijih, določenih v 70. členu SPZ. Ti se omejujejo na fizično delitev, civilno delitev; lahko pa tudi enemu od solastnikov pripade stvar v celoti, če izplača druge solastnike. Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti (3).

6. Predlagateljica, ki ima polovični solastninski delež, je predlagala način razdružitve v skladu z določbo petega odstavka 70. člena SPZ. Razdružitev solastnih nepremičnin naj bi se opravila na način, da ona dobi izključno pravico na vseh nepremičninah, nasprotnima udeležencema pa izplača vrednost njunih solastninskih deležev. Na zadnjem naroku 26. 3. 2013 je poudarila, da je sobivanje solastnikov povsem nemogoče, zato je predlagala prodajo vseh solastnih nepremičnin ter razdelitev kupnine, skladno z višino solastniških deležev. S takšnim predlogom se je strinjal drugi nasprotni udeleženec, njegovemu mnenju pa se je pridružila tudi pritožnica, zato je nerazumljiv in neutemeljen pritožničin očitek, da sodišče ni tehtalo interesov vseh udeležencev in da ni soglašala s civilno delitvijo.

7. Izvedenec je v dopolnitvi izvedeniškega mnenja z dne 21. 11. 2012 ugotovil, da fizična delitev stanovanjske hiše na dve samostojni funkcionalni enoti ni možna zaradi skupnih instalacij, vhodne veže ter kurilnice. Predelava vseh instalacij in dostopov v primeru delitve na dve samostojni enoti bi zaradi starosti in dotrajanosti stanovanjske hiše presegla normalne stroške, zato ni smiselna. Poleg tega so udeleženci na zadnjem naroku kot nesporno ugotovili, da fizična delitev v skladu s solastnimi deleži ni mogoča, zato so sporazumno predlagali, da se nepremičnine razdružijo s civilno delitvijo. Nihče od udeležencev tudi ni podal predloga za prevzem vseh nepremičnin v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ, ki ga izpostavlja pritožba.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so udeleženci skladno z določbo prvega odstavka 70. člena sporazumno določili način delitve stvari – razdružitev s civilno delitvijo, saj navedeno povsem jasno izhaja iz zapisnika z dne 26. 3. 2013. Zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki o odsotnosti tehtanja interesov vseh udeležencev ter ugotavljanju njihovih finančnih zmožnosti, prav tako pa tudi očitek v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank.

9. Udeleženci so se sporazumno dogovorili o načinu delitve, zato so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni. Pritožničina navedba, da ni soglašala s civilno delitvijo, pa je v očitnem nasprotju z zapisnikom, sestavljenim na naroku 26. 3. 2013. 10. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (drugi odstavek 365. člena ZPP).

11. Pritožnica stroškov postopka s pritožbo ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

(2) Ur. l. RS, št. 87/2002 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: SPZ.

(3) Prim. I Cp 3294/2010, I Cp 4925/2010, I Cp 4602/2008.