Jedro

Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka delno spremeni tako, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu; sicer se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ustavilo in sklenilo, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (1. točka izreka); odločilo, da Okrajno sodišče v Trebnjem ni stvarno pristojno za odločanje v tem pravdnem postopku in da se se bo zadeva odstopila v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka).

Zoper sklep so predlagatelji vložili pravočasno pritožbo zaradi kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navajajo, da je predmet njihovega zahtevka plačilo odškodnine članom agrarne skupnosti v smislu 10. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS. V tem členu je navedeno, da oškodovanci lahko uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih, po mnenju pritožnikov, v nepravdnem postopku. Navedeni zakon je eden od zakonov, ki urejajo denacionalizacijo podržavljenega premoženja. V osnovnem predpisu, v Zakonu o denacionalizaciji, je za te sodne postopke predpisan nepravdni postopek. Smiselno je zato tudi za določanje višine odškodnine, potrebno upoštevati določila nepravdnega postopka in tudi sam postopek izvesti v nepravdnem postopku. Ta je formalno manj zahteven in zato za stranke ugodnejši. Res pa je, da sodna praksa glede vrste postopka, v katerem se odloča o tovrstnih zahtevkih, ni enotna. Če bo pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev v 1. točki izreka potrdilo, pa je napačna odločitev v 2. točki sklepa. Upoštevati je potrebno 52. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da je za sojenje v tovrstnih sporih pristojno tudi sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ker se podržavljene nepremičnine, ki niso bile vrnjene v naravi, nahajajo na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, predlog predlagateljev pa je bil vložen na Okrajnem sodišču v Trebnjem, ki spada v okrožje Okrožnega sodišča v Novem mestu, je potrebno zadevo odstopiti Okrožnemu sodišču v Novem mestu. V tem primeru imajo namreč predlagatelji, glede na določilo 52. člena ZPP, izbirno pravico sodišča. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje za odločitev v 1. točki izreka sklepa (5. odst. stran 2 sklepa), da se torej odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS obravnavajo po pravilih pravdnega postopka. Noben zakon namreč ne predpisuje, da se odškodnina iz tega naslova določi v nepravdnem postopku (97. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Po splošnih predpisih pa se odškodninski zahtevki obravnavajo v pravdnem postopku. Takšna je tudi novejša enotna sodna praksa (npr. odločbe VSL II Cp 1894/2007, II Cp 2452/2009, VSK Cp 1120/2007). Predlagatelji s takšno odločitvijo tudi ne bodo v slabšem položaju, saj je v obeh postopkih podlaga njihovemu odškodninskemu zahtevku le dejstvo, da zaradi pravnih ali stvarnih nemožnosti niso dobili vrnjenih premoženjskih pravic, ugotavljal pa se bo le še obseg škode oziroma nadomestilo za odvzeto premoženje in to po splošnih predpisih in ne npr. po metodologijah in podzakonskih podlagah kot jih je določal Zakon o denacionalizaciji. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo v tem obsegu zavrnilo in sklep v 1. točki odločitve potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, upoštevaje vrednost spora ter določbe o krajevni pristojnosti iz 46. do 48. člena ZPP, torej določbe o splošni krajevni pristojnosti. Predlagatelji predlagajo, v primeru potrditve odločitve pod 1. točko izreka, da pritožbeno sodišče sklep spremeni v 2. točki izreka in zadevo odstopi v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagatelji lahko svojo izbirno pravico krajevne pristojnosti v odškodninskih sporih (52. člen ZPP), uveljavili šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Predlagali so sojenje pred sodiščem na območju katerega je nastala škodljiva posledica, upoštevaje vrednost spora, pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. V odškodninskih sporih je oškodovancu omogočeno, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti, tudi sodišče, ki je zanj ugodnejše (1. odst. 52. člena ZPP). Pritožbeno sodišče šteje, da je predlog predlagateljev utemeljen in v njihovo korist, saj so vsi predlagatelji z območja Okrožnega sodišča v Novem mestu. Glede na to, da je nasprotna udeleženka Slovenska odškodninska družba vztrajala pri vodenju nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da vodenju postopka pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu tudi nasprotnima udeleženkama ne bo v posebno breme (RS že sedaj zastopa zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Novem mestu).

Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da je odločilo, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). O zadevi je odločil senat, glede na to, da gre za reševanje pravnega vprašanja, glede katerega sodna praksa ni enotna (3. odst. 366. a člena ZPP).