Jedro

Zgolj s ponavljanjem pripomb, na katere sta cenilca glede na razloge sodišča prve stopnje argumentirano odgovorila, pritožba zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku 274,01 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnine katastrska občina ... ..., parcela .../24 na dan cenitve 350,60 EUR.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da sta cenitev predmetne nepremičnine opravila dva cenilca, cenilec kmetijske in cenilec gradbene stroke, ter zatrjuje, da se za tako površino v praksi cenitev izvede celostno, torej se opravi enotno cenitev s cenilcem, ki je pristojen ceniti oba dela nepremičnine. Zatrjuje, da se v primeru take lege, kot jo ima njegova parcela št. .../24, tržne vrednosti gibljejo med 50,00 do 60,00 EUR na m². Poudarja, da je cenjena nepremičnina kmetijsko zemljišče, ki je poraščeno s travo, in tako izvršba glede na določbo 177. člena ZIZ na tako nepremičnino ni dopustna. Zatrjuje, da to zemljišče nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, ob izgubi te nepremičnine bi utrpel nenadomestljivo škodo, zato sodišče poziva, da skladno z določbo 71. in 177. člena ZIZ izvršbo na to nepremičnino zaradi nedopustnosti in nesmotrnosti ustavi. Pojasnjuje, da se z nadčloveškimi napori trudi pridobiti sredstva za poplačilo upnika. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje dolžnikovim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence. Po določbi drugega odstavka 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev o vrednosti nepremičnine k.o. ... parc. št. .../24, ki predstavljajo parcelo v skupni površini 116 m², sprejelo na podlagi cenitvenega poročila sodnega cenilca kmetijske stroke A. Ž. z dne 23. 7. 2019 ter sodnega cenilca gradbene stroke A. A. z dne 29. 1. 2021 ter dopolnitve cenitvenega poročila sodnega cenilca gradbene stroke z dne 14. 4. 2021 ter odgovorov navedenih cenilcev na dolžnikove pripombe, saj sta cenilca cenitveni poročili izdelala skladno s pravili stroke, pri čemer sta uporabila ustrezno literaturo, opravila pa sta tudi ogled obravnavane nepremičnine, pri tem je cenilec kmetijske stroke kmetijsko zemljišče v površini 100,00 m² na obravnavani nepremičnini ocenil na podlagi tržnih metod ob upoštevanju načina primerljivih prodaj, prav tako cenilec gradbene stroke stavbno zemljišče v površini 16 m², oba pa sta uporabila predpise, ki se nanašajo na to področje cenitve.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik cenilcema očital prenizko vrednost cenitve ter zatrjeval, da v območju, kjer ležijo njegove nepremičnine, ni primerljivih prodaj ter da bi cenitev moral opraviti le en cenilec, ki bi bil pristojen za cenitev celotne nepremičnine, cenilca pa sta v odgovoru na pripombe pojasnila, da sta cenitvi izdelani skladno z veljavno zakonodajo in s trenutnimi tržnimi normativi, pripombe dolžnika pa so neumestne in neutemeljene.

8. Niti iz določb ZIZ niti iz določb ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja glede na 15. člen ZIZ, ne izhaja, da mora cenitev nepremičnine, ki jo sestavljajo po namembnosti različna zemljišča, opraviti le en cenilec, zato pritožba ugotovljeno vrednost nepremičnine s takimi trditvami izpodbija neutemeljeno. Tudi zgolj s ponavljanjem pripomb, na katere sta cenilca glede na razloge sodišča prve stopnje argumentirano odgovorila, pritožba zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga dvomiti o popolnosti in jasnosti navedenih cenitvenih poročil. 9. Pritožbeni očitki o nedopustnosti izvršbe na predmetno nepremičnino pa v predmetnem pritožbenem preizkusu niso pravno relevantni, saj je dovolitev izvršbe na to nepremičnino že pravnomočna (sklep z dne 17. 10. 2012, postal pravnomočen dne 30. 1. 2014).

10. Ob navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) in izpodbijano odločitev potrdilo, saj tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane odločitve (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.

11. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da ima dolžnik na predlog, ki mora biti vložen najmanj 20 dni pred prodajnim narokom, še vedno možnost, da se vrednost nepremičnin ponovno ugotovi na prodajnem naroku z odredbo, in sicer če bo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

12. Pritožbeno sodišče je v skladu z prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ob vsebinskem odgovoru na pritožbo je stroške upnika, ki so nastali z njegovo vložitvijo, šteti kot potrebne za izvršbo, zato jih je glede na peti odstavek 38. člena ZIZ dolžnik upniku dolžan povrniti. Sodišče druge stopnje je glede na drugi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife upniku skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 3468 v zvezi z 12. členom ZOdvT v višini 204,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) ter 22 % DDV, skupno torej 274,01 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje pa upniku ni priznalo priglašenega pavšalnega zneska za plačilo materialnih stroškov, saj le ti niso bili konkretizirani skladno s tar. št. 6000 ZOdvT.