Jedro

Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlagateljici naložilo, da je dolžna predlog za določitev nujne poti razširiti tako, da kot nasprotno udeleženko navede tudi zemljiškoknjižno lastnico parcel št. 2567/0 in 2568/3 obe k.o. V., oziroma da v predlogu zajame tudi celotno varianto poti, ki jo je sodni izvedenec F.P. upošteval v svojem izvedeniškem poročilu iz meseca oktobra 2011 kot dostop št. I. 2. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. V pritožbi obširno utemeljuje, zakaj je predvidena trasa nujne poti po varianti II primernejša od tiste, ki je označena z I ter izpostavlja še, da je sodišče z izpodbijanim sklepom prejudiciralo odločitev, ker sklep napeljuje na to, da bo v primeru nedopolnjenega predloga njen osnovni predlog zavrnjen, čeprav ga predlagateljica ocenjuje kot utemeljenega.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Ker sodišče v sodnem postopku odloča o zahtevkih v mejah predlogov strank in to velja tudi za obravnavani primer, ko gre za določitev nujne poti, je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo sodno prakso, po kateri mora sodišče v primeru, ko na ugovor nasprotne stranke, da bi se lahko ustanovila nujna pot z manjšo obremenitvijo za nepremičnino preko drugega zemljišča, ugotovi, da je ta ugovor utemeljen, pozvati predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede tega soseda. Če predlagatelj tega ne stori in vztraja pri prvotnem predlogu, pa sodišče njegov zahtevek zavrne.

5. Tak sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti sklepu pritožba ni dovoljena, saj se v tej fazi postopka ni mogoče spuščati v presojo pravilnosti vsebinske odločitve, ki jo sodišče v pojasnitev poziva, ki ga je naslovilo na predlagateljico, navaja v obrazložitvi sklepa (tretji odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP). Pritožbeno sodišče je zato predlagateljičino pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).