Jedro

Z izbrisno tožbo je zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tožbo tožeče stranke iz razloga, ker ni podan pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene med toženima strankama in tožeča stranka tudi nima pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 733/3 k.o. S. B. na ime drugotoženke neveljavna ter se izbriše vknjiženo zemljiško stanje temelječe na prodajni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenjeni med toženima strankama (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je prvo in drugotožečo stranko zavezalo k nerazdelni povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke, in sicer v znesku 2.043,02 EUR prvotoženi in 4.421,23 EUR drugotoženi stranki (točka II in III izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek za izbrisno tožbo, za katerega pa ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Ta se domneva. V kolikor pa je prvostopno sodišče ugotovitveno tožbo, s katero se uveljavlja ničnost prodajne pogodbe, obravnavalo kot samostojni zahtevek, pa je nepravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za predmetno tožbo. Tožnika sta izkazala, da sta zaradi odtujitve očetovega premoženja dolžna sama pokrivati njegove stroške domske oskrbe, oziroma ga preživljati. Oče tožnikov (toženec), ki je sicer tekom postopka umrl, je namreč svojo lastno nepremičnino (stanovanjsko hišo) prodal toženki in s predmetno prodajo odtujil premoženje, ki mu je omogočalo preživljanje in eksistenco dostojno človeku. Hišo je prodal v nerazsodnem stanju, torej v stanju, ko ni imel dejanske poslovne sposobnosti in v takem stanju je bil tudi izigran pri izplačilu kupnine za hišo, ki je tudi ni prejel. Z navedenim pravnim poslom je dejansko toženec, oče tožnikov izgubil vso premoženje za lastno preživljanje in tako obremenil tožnika in tožnico (njegova otroka), da ga preživljata s plačevanjem oskrbnine v domu za ostarele. Že iz navedenega razloga imata tožnika pravni interes tako za vložitev samostojne ugotovitvene tožbe na ničnost prodajne pogodbe kot tudi izbrisne tožbe. Zraven tega pa sta tožnika zakonita dediča toženca, ki je z odtujitvijo nepremičnine v nerazsodnem stanju, lahko pričakovala tudi dedovanje po očetu. Pritožbenemu sodišču tožeča stranka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je v drugi polovici leta 2016 tožencu bila odvzeta poslovna sposobnost ter z odločbo pristojnega CSD dne 6. 10. 2016 postavljen začasni skrbnik, to je CSD S. B., ki je v obravnavani zadevi za zastopanje pooblastil odvetnico. Tudi ni sporno, da je toženec dne 12. 4. 2018, torej po vložitvi tožbe in po izdaji izpodbijanega sklepa, umrl. 6. Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo z zahtevkom: „1. Ugotovi se, da je prodajna pogodba zapisana v obliki notarskega zapisa pri notarki J. Š. opr. št. SV 568/2016 z dne 12. 7. 2016, ki sta jo sklenila I. F. kot prodajalec in A. J. kot kupka, s katero I. F. proda A. J. nepremičnino katastrska občina Z. B., parcela 733/3, nična.

2. Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini katastrska občina Z. B., parcela 733/3, na ime A. J., neveljavna ter se izbriše zemljiškoknjižno stanje temelječe na prodajni pogodbi zapisani v obliki notarskega zapisa pri notarki J. Š. SV 568/2016 z dne 12. 7. 2016 in pri tej nepremičnini vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

3. Tožena stranka je dolžna poravnati tožeči stranki pravdne stroške po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da toženec v času sklenitve prodajne pogodbe ni imel poslovne sposobnosti (ni bil sposoben razsojanja) in zato je navedena prodajna pogodba na podlagi odločbe 41. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nična. V posledici ničnosti prodajne pogodbe je izvedena vknjižba lastninske pravice na toženko neveljavna, zaradi česar je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist pridobitelja. Nadalje v tožbi s sklicevanjem na določbo 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) utemeljuje še pravni interes kot predpostavko za dopustnost ugotovitvene tožbe. Pravni interes tožeča stranka izkazuje z dejstvom, da je zaradi odtujitve nepremičnine (stanovanjske hiše) oče ostal brez premoženja, zaradi česar sta tožnika po namestitvi očeta v dom za ostarele po pristojnem CSD lahko pozvana k preživljanju očeta, to je plačevanju domske oskrbnine za očeta. Zraven tega sta na podlagi navedene neveljavne prodajne pogodbe prikrajšana pri dedovanju.

7. S predmetno tožbo tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja izbrisno tožbo1 z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom2. Pri izbrisni tožbi določba 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ne postavlja zahteve po postavitvi vmesnega ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla. Je pa v dispoziciji stranke ali bo sodišče o predhodnem vprašanju odločalo z učinkom le za konkretno pravdo ali z učinkom pravnomočnosti na podlagi postavljenega vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZPP sodišče namreč odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da tožeča stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa3. Pri vsaki tožbi pa je nujna predpostavka pravni interes, ki se domneva oziroma predpostavlja, kar pomeni, da ga ni potrebno posebej izkazati.

8. V sodni praksi (npr. sodba VSRS II Ips 121/2015) je sprejeto stališče, da neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis. Z izbrisno tožbo je namreč zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno). Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo4. 9. Tožnika, sicer zakonita dediča po tožencu, ki je v času vložitve navedene tožbe in ob izdaji izpodbijanega sklepa še živel (umrl je dne 12. 4. 2018), zoper toženca, to je odsvojitelja nepremičnine kot tudi na sami nepremičnini nista imela nobene stvarne ali obligacijske pravice. Takšne pravice tudi ne predstavlja okoliščina, da sta tožnika potomca toženca in da bi lahko po njegovi smrti dedovala (zakoniti delež, nujni delež) in tudi ne zatrjevana okoliščina, da bi tožnika lahko zaradi odtujitve sporne nepremičnine za toženca plačevala oskrbnino v domu za ostarele. To pa pomeni, da tožnika nimata aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, neobstoj aktivne legitimacije pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki je bila podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis. Tožnika pa tako nadalje tudi ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe in zato je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

10. Za časa življenja toženca je aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe imel toženec oziroma zanj po odvzemu poslovne sposobnosti skrbnik, ki pa (tako iz podatkov spisa) zoper toženko ni vložil nobenega pravnega sredstva.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče o preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni dodatno prispevala k razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Izbrisno tožbo ureja določba 243. člena ZZK-1. 2 Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. 3 Glej ZPP s komentarjem Galič, druga knjiga, stran 160. 4 Tako Jasna Hudej v članku Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, strokovna revija Podjetje in delo, 2017, št. 1, stran 133.