Jedro

Zdravstveno stanje storilca je sicer lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne. Vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko izreka zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe), pod II. točko izreka storilca oprostilo plačila sodne takse ter pod III. točko izreka odločilo, da se sklep z dne 14. 5. 2014, s katerim je sodišče storilcu določilo uklonilni zapor, ne izvrši in se nadaljuje postopek prisilne izterjave globe po pravnomočni in izvršljivi sodbi o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 931/2010 z dne 10. 4. 2013. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje storilčev zagovornik in uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je storilec 11. 6. 2014 vložil predlog za nadomestitev globe, ki mu je bila izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 931/2010 v višini 1.000,00 EUR. Po preučitvi storilčeve vloge je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da je storilec upravičen do nadomestitve globe in je center za socialno delo pozvalo, da za storilca na podlagi razgovora pripravi konkreten predlog naloge v splošno korist, s katero bo nadomestil plačilo globe. Storilec je že v predlogu za nadomestitev globe pojasnil, da je od aprila 2014 v bolniškem staležu in tudi v postopku priprave predloga konkretne naloge pri CSD vseskozi izkazoval začasno nezmožnost za opravljanje dela s predložitvijo odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje vse od 13. 5. 2014 do 16. 3. 2016. Glede na dolgotrajno stanje začasne nezmožnosti za delo je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe o zdravstvenem stanju in zmožnostih za delo storilca pri njegovem osebnem zdravniku, ki je pojasnil, da se storilec zdravi zaradi kronične bolezni, da je začasno zadržan od dela že od 14. 4. 2014, ker njegovo zdravje še ni optimalno urejeno za delo poklicnega voznika, da ne gre za trajno nezmožnost za delo in da je storilec zmožen za dela z omejitvami: brez nočnega dela, brez dela na višini, brez del, kjer gre za stalno ponavljajoče gibe v obeh zapestjih, brez pogostega dvigovanja težkih bremen nad nivo ramen in brez del, kjer je potrebna velika sposobnost koncentracije in pomnjenja. Sodišče prve stopnje je po prejemu storilčevega zdravnika dne 9. 5. 2016 pozvalo CSD, da storilca povabi na razgovor in ugotovi, ali je storilcu mogoče kljub nezmožnosti za opravljanje njegovega dela poklicnega voznika in upoštevaje zdravstvene omejitve mogoče zagotoviti opravljanje kakšnih nalog za nadomestitev globe. CSD je sodišču prve stopnje 7. 10. 2016 odgovoril, da so od storilca prejeli novo odločbo o začasni nezmožnosti za delo, da je storilec v postopku izdaje mnenja glede invalidske upokojitve in da storilca ne bodo napotili na delo, ker bi s tem lahko ogrozili njegovo zdravstveno stanje, njegov bolniški stalež in posledično možnost invalidske upokojitve. Ob takšnih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da storilec, ki je vse od dne 14. 4. 2014 začasno nezmožen za delo in je tudi sam ocenil, da delo v splošno korist zaradi zdravstvenih težav ne more opraviti, ne izpolnjuje pogojev zdravstvene zmožnosti za opravo nalog v splošno korist in je iz tega razloga storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo.

5. Glede na opisan potek predmetnega postopka so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik zatrjuje, da je sodišče predlogu storilca za nadomestitev globe ugodilo in da zato ne bi smelo z izpodbijanim sklepom odločiti, da se predlog zavrne. Sodišče prve stopnje namreč ni ugodilo predlogu, temveč je le ocenilo, da je storilec upravičen do nadomestitve globe in je CSD pozvalo naj storilca povabi na razgovor zaradi določitve konkretnega predloga. Šele če bi takšen predlog sodišče prejelo, bi lahko s sklepom določilo število ur in konkretno organizacijo, v kateri bi storilec lahko opravil družbeno koristno delo, vendar glede na zgoraj povzeto dogajanje do te faze postopka še ni prišlo. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da zdravstveno stanje storilca ne more biti razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne. Višje sodišče v Kopru je namreč v sklepu PRp 157/2012 z dne 12. 7. 2012 pritrdilo odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga storilca zaradi zdravstvene nezmožnosti za opravo del in pojasnilo, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna in glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče zagotoviti opravljanje nalog v splošno korist na njegovi strani. Prav tako je Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 345/2012 z dne 25. 7. 2012 pojasnilo, da je po naravi stvari razumljivo, da mora za ugoditev predlogu za nadomestitev globe storilec poleg pogoja plačilne nesposobnosti izpolnjevati tudi pogoj zdravstvene zmožnosti za opravo določenih del v splošno korist. Vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja mora morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva (glej sklep Višjega sodišča v Celju PRp 230/2011 z dne 3. 6. 2011). Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 110/2013 z dne 20. 2. 2014 pojasnilo, da ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, a ker sodišče tako ni ravnalo je iz razlogov, ki niso v sferi storilca, izničilo smisel ukrepa socialne države. Država oziroma lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudi uresničili. V sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 pa je Vrhovno sodišče izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist. 6. Ker je iz zgoraj povzetih ugotovitev prvostopenjskega sodišča jasno razvidno, da CSD ni ravnal v skladu s pozivom sodišča z dne 9. 5. 2016 naj ugotovi, ali je storilcu mogoče zagotoviti opravljanje dela v splošno korist z upoštevanjem zdravstvenih omejitev, ki jih je zapisal njegov osebni zdravnik, temveč je iz odgovora CSD razvidno, da te možnosti sploh niso bile raziskane, zagovornik utemeljeno zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da je CSD poiskal vse naloge in vsa dela, ki bi vendarle lahko bila primerna glede na storilčevo zdravstveno stanje in da je glede na zdravstveno stanje vendarle določene naloge zmožen opraviti. Odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka in nadomestitvi globe je tako preuranjena, saj temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi zagovornik v pritožbi.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

8. Pred ponovnim odločanjem bo sodišče prve stopnje lahko glede na dopis storilčevega osebnega zdravnika opravilo še dodatne poizvedbe pri slednjemu, raziskalo kakšne bi bile posledice za storilčev bolniški stalež in možnost priznanja pravic iz naslova invalidnosti, če bi storilec vendarle opravil določene naloge v splošno koristi, nato pa bo moralo CSD ponovno pozvati, da natančno razišče vse možnosti za opravo določene naloge v splošno korist, ki bi jo storilec lahko opravil pri kateri od izvajalskih organizacij, v kateri bi lahko bili upoštevani tudi pogoji iz dopisa osebnega zdravnika.