12. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., B. B. iz V. U. in C. C. iz T., ki jih zastopa odvetniška družba Č., Č. & partnerji, o.p., d.n.o., Š., na seji senata dne 12. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 378/99-2 z dne 4. 10. 2000 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2153/97-11 z dne 10. 3. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo D. D. (pravne prednice ustavnih pritožnikov) zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-28/94/SH z dne 9. 6. 1997 o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki naj bi bilo podržavljeno njenemu bratu E. E. E. E.

2.Pritožniki navajajo, da je bil E. E. E. E. likvidiran s strani takratnih oblasti. V sodnem postopku dne 24. 10. 1995 naj bi bil razglašen za mrtvega, umrl pa naj bi pred 28. 8. 1945, ko je bil uveljavljen Zakon o državljanstvu DFJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 - v nadaljevanju ZDrž45). Njegovo premoženje naj bi bilo podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino (Uradni list DFJ, št. 2/45). Ker naj bi bilo premoženje podržavljeno še za časa njegovega življenja, naj bi bila pok. D. D. aktivno legitimirana za vložitev zahteve za denacionalizacijo po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Pritožniki menijo, da izpodbijane sodbe kršijo ZDen in da so bila z ugotovitvijo sodišč, da razlaščenec ni bil jugoslovanski državljan, kršena Ustava in načela mednarodnega prava ter mednarodne pogodbe. V zvezi s tem se pritožniki sklicujejo na drugi odstavek 153. člena Ustave in zatrjujejo kršitev pravice do rehabilitacije in odškodnine iz 30. člena Ustave.

B.

3.Ustavni pritožniki z navedbami v ustavni pritožbi izpodbijajo pravilno uporabo materialnega prava, česar Ustavno sodišče ne more presojati. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zgolj dejstvo, da pravna prednica pritožnikov s pravnimi sredstvi zoper odločitev upravnega organa ni uspela, še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožniki pa trditve, da je stališče Vrhovnega sodišča v nasprotju z Ustavo in načeli mednarodnega prava niso z ničimer utemeljili.

4.Zmotno je namreč mnenje pritožnikov, da odločitev sodišča, sprejeta na podlagi stališča, da razlaščenec ni postal državljan FLRJ, ker je umrl pred uveljavitvijo ZDrž45, pomeni, da je umrl kot oseba brez državljanstva. Pritožniki pa ne pojasnijo, zakaj naj bi bilo v nasprotju z Ustavo in načeli mednarodnega prava pravno stališče, po katerem oseba, ki je umrla pred uveljavitvijo ZDrž45, državljanstva, ki ga ureja ta zakon, ni mogla pridobiti. Prav tako ne pojasnijo, iz česa naj bi izhajala aktivna legitimacija razlaščenčeve sestre za vložitev zahteve za denacionalizacijo po 12. členu ZDen. Ta določba namreč daje status denacionalizacijskega upravičenca le zakoncu ali dediču prvega dednega reda razlaščenca, ki mu jugoslovansko državljanstvo ni priznano s predpisi iz 9. člena ZDen.

5.Kršitev pravice do rehabilitacije in odškodnine iz 30. člena Ustave, ki jo pritožniki zatrjujejo, se lahko uveljavlja le v zvezi s kazenskimi postopki zoper osebe, ki so bile po krivem obsojene ali pa jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost.

6.Upravičene osebe lahko pravico do rehabilitacije in odškodnine zaradi neupravičene obsodbe in zaplembe premoženja (tudi v primerih likvidacij, izvršenih brez sodnih postopkov: glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-249/96 z dne 12. 3. 1998, Uradni list RS, št. 29/98 in OdlUS VII, 47) uveljavljajo le v ustreznih postopkih po določbah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). ZDen pa ni podlaga za rehabilitacijo in plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe. Zato pritožniki ustavne pritožbe zoper sodbe, izdane v denacionalizacijski zadevi, ne morejo utemeljiti s sklicevanjem na navedeno pravico iz 30. člena Ustave.

7.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče Ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan