Jedro

Ker zapustnik denarnih sredstev nima več, je sodišče ravnalo pravilno, ko je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo zgolj o dedovanju delnic in dividende. Dedič bo moral svoje morebitne zahtevke zoper sodedinjo uveljaviti v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo, da dodatno ugotovljeno premoženje zapustnika (vrednostne papirje z oznako MELR in dividendo) dedujejo vsi trije zapustnikovi otroci, vsak do 1/3, pri tem pa je odločilo tudi, da prevzameta dedinji M. O. in H. B. vsaka po 16, dedič M. O. pa 17 vrednostnih papirjev.

Zoper sklep se je po pooblaščenki pravočasno pritožil zakoniti zapustnikov dedič, to je sin M. O. V pritožbi navaja, da se ni mogel izjaviti o navedbah sodedinje z dne 9.12.2008, sodišče pa tudi ni opravilo predlaganih poizvedb pri NKBM, kot je to predlagal. Iz obrazložitve sklepa ni mogoče ugotoviti, zakaj je sodišče odločilo brez izvedbe tega dokaza. Dedinja M. O. je tudi priznala, da je zapustnik imel na dan smrti na hranilni knjižici denarna sredstva in gotovino in je ta denar šteti za premoženje zapustnika. Pritožnik se nadalje ne strinja z dedovanjem naknadno ugotovljenega premoženja po enakih dednih deležih, saj je za oba starša skrbel sam s svojimi lastnimi sredstvi. Očetu so njegovi mesečni prejemki v celoti ostajali.

Pritožba ni utemeljena.

V tem zapuščinskem postopku je sodišče 15.4.2008 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je povzelo tudi dedni dogovor, ki so ga dediči sklenili na zapuščinski obravnavi 15.4.2008. 19.9.2008 pa je pritožnik sodišču predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj je imel zapustnik po njegovi trditvi v lasti še delnice, dividendo ter odprt račun pri Novi kreditni banki Maribor. Pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je sodišče opravilo poizvedbe tako pri Novi kreditni banki Maribor kot Deželni banki Slovenije in je z odgovoroma obeh bank seznanilo pritožnika. Njegova trditev, da sodišče njegovih predlogov ni upoštevalo in odločilo brez poizvedb, je torej neresnična.

Ker zapustnik, kot je ugotovilo sodišče s poizvedbami, denarnih sredstev pri Novi kreditni banki Maribor oz. drugih denarnih sredstev nima več, je ravnalo pravilno, ko je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo zgolj o dedovanju delnic in dividende. Dedič bo moral svoje morebitne zahtevke zoper sodedinjo M. O. uveljaviti v pravdi.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožniku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila odvzeta možnost do izjave oz. do obravnavanja, zato kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena. Dedič je namreč imel možnost, da se izjavi o odločilnih dejstvih, to je z odgovori obeh bank. Pomanjkljiva obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje (v pogledu pojasnila o rezultatu poizvedb pri bankah) pa sama po sebi tudi ne predstavlja takšne kršitve, kot jo pritožnik uveljavlja, saj ne gre za odločilna dejstva. Dodatni sklep o dedovanju je v pogledu obsega naknadno ugotovljenega premoženja obrazložen in po oceni pritožbenega sodišča še ustreza minimalnemu standardu, ki omogoča preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti.

Po 220. členu Zakona o dedovanju pravnomočen sklep o dedovanju ali volilu veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, v kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Pritožnik je torej vezan na pravnomočni sklep o dedovanju z dne 15.4.2008, nanj pa je vezano tudi sodišče pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju, saj 221. člen ZD določa, da sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženja z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. S trditvami, da je pritožnik skrbel za starše in da slednja nista ničesar prispevala k svojemu preživljanju in da se posledično zato ne strinja z dedovanjem po zakonitih dednih deležih, v pritožbi zato ne more uspeti. Ta zahtevek bo zato moral uveljaviti v pravdi.

Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.