Jedro

O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige sodišče ne odloča s sklepom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referente, Dn. št. 116/2003 z dne

29.4.2003 razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor V. I. in da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 116/2003 z dne 29.4.2003 v veljavi.

Zoper tak sklep se pritožuje I. V., ki v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ni pravilen, saj sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti, ampak bi moralo predhodno izvesti postopek po členu

5. in 6. Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige. Sodišče je dovolilo vpis za parcelo, ki ni nikoli obstajala. Dovolilo je združitev parcele 407. in parcele 257/17 travnik v izmeri 270 m2, čeprav ta parcelna številka sploh ni bila vpisana v zemljiško knjigo in bi moralo sodišče neskladje odpraviti v postopku, v katerega bi bil pritegnjen lastnik.

Pritožba je utemeljena.

Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur. list RS 42/2001; v nadalnjnem besedilu Uredba) določa naložitev in vodenje zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije in uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (člen 1. Uredbe). Uskladitev parcelne številke z zemljiško katastrskim podatkom določa med drugim določba v

1. odstavku alinee 4. Uredbe. Sodišče prevzame zemljiške katastrske podatke, potem, ko pristojna geodetska uprava po pozivu sodišča le temu pošlje odločbo, ki je podlaga za vpis spremembe parcelne številke, če ugotovi, da v ročni zemljiški knjigi sprememba ni bila vpisana, ker odločba geodetske uprave ni bila poslana sodišču. O opisu spremembe sodišča obvesti lastnika z zemljiškoknjižnim izpiskom (2. odstavek člena 5. Uredbe). Če se podatki evidenčnega lista A ne ujemajo v ročni in elektronski zemljiški knjigi glede površine in splošne vrste rabe se prevzamejo preslikani podatki iz zemljiškega katastra. V takem primeru je sodišče dolžno obvestiti lastnika o prevzemu podatkov z zemljiškoknjižnim izpiskom in s poukom da lahko, če se s prevzetim podatkom ne strinja. pred pristojno geodetsko upravo sproži podstopek za spremembo vpisa podatkov v katastru (člen

6. Uredbe). Ker v obeh primerih o spremembah sodišče ne odloča z odločbo, temveč izda o tem samo ustrezen zemljiškoknjižni izpisek, je zemljiškoknjižni referent mimo določil Uredbe odločal s sklepom, prav tako pa sodišče, ko je s sklepom odločalo o ugovoru. Izpodbijana sklepa sta tako izdana brez pravne podlage in nasprotju z Uredbo in je bilo v posledici tega utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljaviti (člen 95. točka 3. Zakona o zemljiški knjigi). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o uskladitvi zemljiškega katastra s podatki ročne zemljiške knjige v skladu z Uredbo (člen 5. in 6), ko bo pribavilo z geodetske uprave ustrezne listine, brez izdaje zemljiškoknjižnega sklepa.