Jedro

Tožnikovo udeležbo na vseslovenskem taboru za otroke s cerebralno paralizo je mogoče šteti za podobno aktivnost (ZDDO opredeljuje športne, kulturne in druge dejavnosti), ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače (tožnik je opravljal vlogo športnega inštruktorja na vseslovenskem taboru za otroke s cerebralno paralizo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugotovi, da sta sklepa tožene stranke, št. ... z dne 20. 10. 2015 in št. ... z dne 2. 12. 2015, nezakonita (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna s posebno odločbo tožniku priznati pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače za obdobje od 26. 10. 2015 do 30. 10. 2015, v roku 15 dni, pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 651,38 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka). Prav tako je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži povračilo stroškov s pripadki, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Bistvo predmetnega spora je, ali je tožnik glede na zatrjevano dejansko stanje upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače, ki ga ureja 41. člen Zakona o delavcih v državni upravi (Ur. l. RS, št. 15/90 in nadalj., Ur. l. RS, št. 4/93 - ZNOIP, 18/94 - ZRPJZ, 41/94 in nadalj. - ZPSDP, 38/99 in nadalj. - ZJU). V skladu s citirano določbo je lahko delavec odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ 7 dni v posameznem koledarskem letu, med drugim tudi zaradi aktivnega sodelovanja v kulturnih, športnih in podobnih prireditvah. Vsebina pravice do nadomestila plače zaradi aktivnega sodelovanja v kulturnih, športnih in drugih prireditvah v navedenem času sicer ni natančneje opredeljena, zato je presoja v okviru zakonske določbe prepuščena predstojniku. Po mnenju tožene stranke je sodišče prve stopnje prezrlo tudi mnenje Ministrstva za javno upravo št. ... z dne 19. 5. 2010, iz katerega izhaja, da zakon prepušča možnost odsotnosti javnih uslužbencev, pri čemer predstojnik odloči, ali tovrstno odsotnost odobri ali ne. Prav tako iz pravnega mnenja Ministrstva za javno upravo št. ... z dne 9. 11. 2006 izhaja, da je v pristojnosti delodajalca določitev kriterijev. Predstojnik je v obravnavanem primeru tožnikove vloge ocenil, da dogodek, ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi, ne ustreza kriterijem, ki omogočajo odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače. Pod pojmom športa je po mnenju tožene stranke treba razumeti športne panoge in miselne igre, ki jih kot take določa Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Tudi pravni terminološki slovar definira prireditev kot javni dogodek, ki je zlasti kulturne, športne in zabavne narave. Javnost prireditve je tudi nujni pogoj, da lahko neko aktivnost štejemo za prireditev. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da naj bi bila vsebina pravice oziroma njena presoja v okviru zakonske določbe prepuščena predstojniku, kot tudi, da predstojnik pooblasti za izvrševanje drugo osebo in da naj bi bila presoja v sferi delodajalca, tožnik navaja, da gre za nedovoljene pritožbene novote. V zvezi z navedenim tudi tožena stranka ni podala nobene trditvene podlage. Tožena stranka je v okviru odločanja določen status tožniku priznala, sedaj pa poskuša utemeljiti odločitev predstojnika, ki se je subjektivno kljub priznanemu statusu odločil, da tožniku določena pravica ne gre. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze s prečitanjem celotne listinske dokumentacije, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka ter zaslišalo tožnika, pri čemer je bil predmet spora pravica tožnika do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače po določilih 41. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. l. RS, št. 15/90 in nadalj. - ZDDO). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnik 7. 10. 2015 podal pisno vlogo pri delodajalcu, s katero je zaprosil za odobritev odsotnosti z dela v času od 26. 10. 2015 do 31. 10. 2015 s pravico do nadomestila plače iz razloga udeležbe na ... taboru za otroke in mladostnike ..., kjer je imel vlogo športnega inštruktorja. Tožena stranka je tožnikovo vlogo zavrnila iz razloga, da 41. člen ZDDO takega razloga za odsotnost ne predvideva. Po tožnikovi pritožbi je tudi komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zavrnila tožnikovo pritožbo s smiselno enako obrazložitvijo kot organ prve stopnje.

7. Določila ZDDO se v tem delu, to je od 34. do 42. člena, uporabljajo na podlagi določil 203. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji - ZJU). ZDDO v 41. členu določa, da je lahko delavec odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ 7 dni v posameznem koledarskem letu, med drugim tudi zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je potrebno zakonsko dikcijo v vsakem primeru presojati posebej, pri čemer je nerazumljiv pritožbeni ugovor tožene stranke, da je sodišče štelo, da je za odločanje izključno pristojen predstojnik, pri čemer lahko vodja kadrovskega poslovanja dobi vsa pooblastila, ki mu jih da po zakonu predstojnik. Sodišče prve stopnje je v točki 8. obrazložitve izrecno navedlo, da ZDDO ne določa, da bi bila ta presoja v izključni pristojnosti predstojnika. Če bi sodišče prve stopnje menilo, da je bila odločitev sprejeta po nepristojnem organu, bi lahko že na podlagi navedenega tožnikovemu zahtevku ugodilo, tako pa je tožbeni zahtevek obravnavalo po vsebini. Prav tako ni mogoče upoštevati pritožbenega ugovora, da je sodišče popolnoma prezrlo mnenje Ministrstva za javno upravo št. ... z dne 19. 5. 2015 ter mnenje Ministrstva za javno upravo št. ... z dne 9. 11. 2006, iz katerega izhaja, da je v pristojnosti delodajalca določitev kriterijev glede na pomen in vrsto prireditve. V postopku ni bilo niti zatrjevano, niti tožena stranka ni dokazala, da bi imela sprejete formalne kriterije za odločanje o nadomestilu plače, tako da sodišče v vsakem primeru odloča po prosti presoji na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, pri čemer nedvomno ni vezano na pravna mnenja Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije, tako da je neutemeljena tudi pritožbena navedba o tem, da je sodišče spregledalo navedeni mnenji.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bi bilo pod pojmom športa treba šteti le športne naloge in miselne igre, ki jih določa Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Tako je tožnikovo udeležbo na vseslovenskem taboru za otroke ... nedvomno mogoče šteti za podobno aktivnost (ZDDO opredeljuje športne, kulturne in druge dejavnosti), ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače, pri čemer je kot že navedeno, tožnik opravljal vlogo športnega inštruktorja na vseslovenskem taboru za otroke s ....

9. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka na podlagi določil 154. člena in 155. člena ZPP skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS št. 2/2015 - OT).

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora (155. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.