Jedro

Ker dolžnik na dan izdaje sklepa o izvršbi ni bil več v delovnem razmerju, je sodišče dovolilo izvršbo z izvršilnim sredstvom (izvršba na plačo), ki ga ni bilo mogoče uveljaviti. Ker upnik ni predlagal drugega izvršilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporočil sodišču novega dolžnikovega delodajalca, je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se v izpodbijanem delu (I.) razveljavi in se izvršba ustavi. Upnik je dolžan v 15-dneh povrniti dolžnici stroške izvršilnega postopka, odmerjene na 15.170,00 SIT.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi, s katerim je pod I. dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice 52.690,00 SIT in izvršilnih stroškov z rubežem plače, ki ga dolžnica prejema pri svojem dolžniku E d.o.o. Proti sklepu o izvršbi ugovarja dolžnica z navedbo, da dolžnica že več kot pol leta pri E d.o.o. ne dela, je nezaposlena in prijavljena pri Zavodu za zaposlovanje. Dolžničin dolžnik E d.o.o. je sodišču sporočil, da je dolžnici prenehalo delovno razmerje pri podjetju E d.o.o. dne 19.9.2000. Dolžničinemu dolžniku ni znano, kje je dolžnica v delovnem razmerju.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 4.5.2001 pozvalo upnika, da sporoči sodišču ime in naslov sedanjega dolžnikovega delodajalca.

V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je dolžnikov ugovor neutemeljen, saj je bila dolžnica v času vložitve izvršilnega predloga zaposlena pri delodajalcu E. d.o.o., zato je upnik upravičeno predlagal izvršbo z rubežem plače. Upniku je bilo s sklepom naloženo, da sporoči naziv novega delodajalca. V kolikor bo upnik ugotovil, da dolžnica ni več zaposlena, bo predlagal novo izvršilno sredstvo. Prvostopno sodišče je štelo ugovor za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. ZIZ). Ugovor je utemeljen. Res je v času vložitve predloga za izvršbo dolžnica bila zaposlena pri podjetju E d.o.o., vendar je z dopisom tega podjetja z dne 20.4.2001 dokazano, da je dolžnici dne 19.9.2000 delovno razmerje pri tem podjetju prenehalo. Za dovolitev izvršbe na plačo pa je odločilen čas izdaje sklepa o izvršbi, saj po 129. čl. ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi zarubi določen del plače in naloži delodajalcu plačevanje določenih denarnih zneskov upniku. Ne gre torej za primerno sredstvo izvršbe, če dolžnik na dan izdaje sklepa o izvršbi ni zaposlen. To pa je z ustreznim dopisom prejšnjega dolžnikovega delodajalca izkazano. V tem primeru bi moral upnik po 133. čl. ZIZ sporočiti sodišču, kdo je dolžničin novi delodajalec. Upnik je bil s posebnim sklepom na to pozvan, kar v svoji vlogi potrjuje, vendar ne v roku in ne poznaje dolžničinega novega delodajalca ni sporočil. V 3. odst. 133. čl. ZPP pa je za tak primer predvidena ustavitev izvršbe. Prvostopno sodišče je torej dovolilo izvršbo z izvršilnim sredstvom, ki ga ni bilo mogoče uveljaviti in ker upnik ni predlagal drugega izvršilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporočil sodišču novega dolžničinega delodajalca je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi v izpodbijanem delu razveljaviti in izvršbo ustaviti (3. odst. 58. čl. ZIZ v zvezi s 3. odst. 131. čl. ZIZ). Glede na tak zaključek izvršilnega postopka se je izkazalo, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške. Pritožbeno sodišče je zato po 6. odst. 38. čl. ZIZ upniku naložilo povrnitev dolžničinih izvršilnih stroškov, ki jih je na podlagi dolžničinega stroškovnika in po določbah odvetniške tarife odmerilo na 15.170,00 SIT.