Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica trdi, da če bi (v času sodnega postopka že pokojni) zdravnik, ki je pri tožencu opravljal kolonoskopije, to korektno opravil in pravočasno (dve leti prej) postavil diagnozo raka debelega črevesja, bi nastala manjša škoda na njenem zdravju (obstajala bi realna možnost, da do zasevka na jetrih ne bi prišlo in bi zadostovala samo ena operacija, tudi recidiva ne bi bilo). Od toženca povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode zaradi t. i. zdravniške napake. Odločitev je pravnomočna le glede prve, odločitev glede druge je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka, v smislu manjše plače zaradi bolniške odsotnosti, v višini 2.924,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

4. Toženec v predlogu za dopustitev revizije predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Ali lahko pomanjkljivosti zdravniškega izvida dokazujejo strokovnost opravljenega medicinskega posega? 2. Ali pozitivna zakonodaja, pravila strokovne in medicinske doktrine, ki opredeljujejo dolžno skrbnost izvajalcev zdravstvenih storitev, narekujejo tudi vsebino zdravniškega izvida? 3. Ali vsebina objavljenega članka v strokovni literaturi že predstavlja smernice dobre oziroma običajne prakse? 4. Ali je pojem "smernice dobre oziroma običajne prakse" moč opredeliti kot "sprejeto zdravstveno doktrino", "kodeks medicinske deontologije" ali "drug strokovni in etični kodeks", ki kot profesionalni standardi opredeljujejo dolžno ravnanje zdravnika? 5. Ali zdravniški izvid, ki vsebuje diagnostične podatke in predlog o nadaljnji zdravstveni obravnavi, izpolnjuje vse njegove bistvene sestavine? 6. Ali je sodišče opustilo dolžno dokazno oceno (čl. 8 ZPP), ko je opustilo opredelitev o izvedenskem mnenju, ki ga je pravdna stranka pridobila izven pravde? 7. Ali je sestavo zdravniškega izvida moč opredeliti kot zdravstveno dejavnost oziroma ali je zatrjevane kršitve pri njegovi sestavi dopustno enačiti z medicinskim obsegom? 8. Ali pomanjkljiv zapis v zdravniškem izvidu utemeljuje obstoj vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem zdravnika pri medicinski preiskavi in škodo, ki jo oškodovanec trpi zaradi nestrokovno opravljenega posega? 9. Ali pomanjkljivosti v zdravniškem izvidu izključujejo dolžno presojo ugotavljanja strokovnosti opravljenega medicinskega posega, na katerega se izvid nanaša? 10. Ali ima sodišče pravico izvesti dokaz, ko plačilo predujma za njegovo izvedbo ni bilo plačano v naloženem roku? 11. Ali ima sodišče pravico izvesti dokaz, ko je stranko opozorilo, da dokaza ne bo izvedlo, v primeru opustitve plačila predujma v naloženem roku? 12. Ali lahko sodišče narok za glavno obravnavo preloži zaradi predvidene izvedbe dokaza z izvedencem, za katerega pa ob preložitvi predujem še ni bil poravnan, izpolnjeni pa so pogoji za zaključek glavne obravnave? 13. Ali lahko stranka tudi po izpolnitvi pogojev za zaključek glavne obravnave z dopolnitvijo trditvene podlage odpravlja nesklepčnost tožbenega zahtevka? 14. Ali lahko sodišče sodbo opre na izpovedbo strank, s katero se nadomešča pomanjkljiva trditvena podlaga? V predlogu navaja, da v sodni praksi ni našel prepričljivih odgovorov na zastavljena vprašanja, v njej ni zasledil obveznih sestavin zdravniškega izvida in kakšne posledice imajo pomanjkljivosti pri njegovi sestavi oziroma ali lahko nadomestijo presojo medicinskega posega, ki ga oškodovanec označuje kot strokovno napako. V sodni praksi tudi ni opore za opredelitev različnih profesionalnih standardov, ki predstavljajo izhodišče za presojo skrbnosti opravljenega zdravniškega pregleda. Prav tako ne o teži in pomenu strokovnega članka za opredelitev medicinske doktrine s smernicami dobre oziroma običajne prakse. Z dopustitvijo predlaganih vprašanj bi Vrhovno sodišče prispevalo k oblikovanju metodoloških napotkov v številnih podobnih primerih, ki bi zagotavljali pravilno uporabo citiranih zakonskih določil. Tudi vprašanja, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, presegajo pomen varstva pravic pravdnih strank v obravnavani pravdi, saj so nujna zaradi ohranitve zaupanja v sodstvo, ko stranka nima na razpolago drugega pravnega sredstva za uresničitev pravice do izjave oziroma za zagotovitev jamstva do poštenega sojenja.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).