Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljičina pravica je manj verjetna, ker ni vpisana v zemljiški knjigi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagateljico napotilo na pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je izključna lastnica dela zemljišča parc. št. 49/21 k.o. G. 2. Zoper sklep je vložila pritožbo predlagateljica. Bistvo pritožbenih navedb je, da je njena pravica verjetnejša, saj temelji na zapuščinskih sklepih opr. št. II D 39/90 in opr. št. II D 745/93. Potrebno je le odmeriti zemljišče. 3. Nasprotni udeleženec M. V. predlaga zavrženje pritožbe, ker v pritožbi ni navedenih pritožbenih razlogov. Napotitev na pravdo je pravilna. Predlagateljičina pravica je manj verjetna, ker v zemljiški knjigi ni vpisana.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlagateljičina pravica manj verjetna, ker ni vpisana v zemljiški knjigi. Odločitev je zato pravilna, saj temelji na določilu 2. odst. 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku.
Pritožbena navedba, da je pravda nepotrebna in da je potrebno opraviti zgolj razdružitev parcelne številke 49/21 k.o. G. II, ne drži. To bi se lahko storilo, če bi bile stranke soglasne, ker pa je med njimi to dejstvo sporno, je napotitev na pravdo potrebna. Predlagateljica bo morala v pravdi izposlovati tudi dovoljenje za odmero zemljišča, za katerega trdi, da je izključno njena lastnina.
Pritožba v kateri pritožbeni razlogi niso navedeni, ni nepopolna in je iz tega razloga ni možno zavreči (3. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku).
6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v katerem je določeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.